Slovenski oglaševalski prostor je z letom 2026 dobil pomembno posodobitev. Peta izdaja Slovenskega oglaševalskega kodeksa (SOK), ki je začela veljati 19. marca 2026, predstavlja celovito prenovo temeljnega dokumenta samoregulative oglaševanja v Sloveniji. Gre za odziv na hitro razvijajoče se digitalno okolje, globalne trende in nove izzive, s katerimi se soočajo oglaševalci.

Kaj je Slovenski oglaševalski kodeks?

Slovenski oglaševalski kodeks (SOK) je temeljni akt samoregulative na področju oglaševanja v Sloveniji. Predstavlja nabor načel in pravil, ki jih morajo oglaševalci upoštevati pri pripravi oglasov in drugih oblik tržne komunikacije.

Njegov glavni namen je zagotavljanje zakonitega, etičnega in odgovornega oglaševanja ter varovanje interesov potrošnikov in ugleda stroke.

Skladnost oglasov s kodeksom presoja Oglaševalsko razsodišče, ki deluje kot neodvisen nadzorni organ samoregulative.

Nadgradnja temeljnih načel

Čeprav nova izdaja ohranja ključna načela prejšnje verzije – zakonitost, dostojnost, poštenost, resničnost, dokazljivost, prepoznavnost, družbeno odgovornost in varstvo zasebnosti – jih hkrati pomembno nadgrajuje.

Kodeks uvaja nove pojme, kot sta oglaševanje z umetno inteligenco in t. i. marketing iz zasede (ambush marketing), ter prinaša natančnejše definicije in strožja pravila.

S tem ne le sledi razvoju prakse, temveč aktivno oblikuje standarde za odgovorno in etično oglaševanje v sodobnem okolju.

Ključne novosti pete izdaje

Prenovljeni kodeks prinaša več pomembnih sprememb, ki odražajo aktualne izzive:

• Uskladitev s pravom EU: jasneje opredeljeno področje uporabe in obvezna skladnost z evropsko zakonodajo
• Strožji standardi dostojnosti in poštenosti: omejitve žaljivih, ponižujočih ali šokantnih vsebin
• Večja transparentnost: drobni tisk ne sme biti v nasprotju z glavnim sporočilom
• Digitalno in influencer oglaševanje: obvezno jasno označevanje plačanih vsebin in razkritje sodelovanj
• Okoljske trditve: stroga pravila proti zavajajočemu »greenwashingu«
• Zaščita otrok: nižja starostna meja (pod 15 let) in strožja pravila za oglaševanje nezdrave hrane
• Zdravstvene in prehranske trditve: zahteva po znanstveni utemeljenosti in prepoved zavajajočih obljub
• Prepoved ambush marketinga: preprečevanje nepooblaščenega povezovanja z dogodki ali sponzorstvi

Umetna inteligenca v oglaševanju

Ena najpomembnejših novosti je uvedba posebnega člena o oglaševanju, ustvarjenem z umetno inteligenco. Ta določa jasna pravila:

• umetna inteligenca se ne sme uporabljati za manipulacijo ali zavajanje,
• vse trditve morajo biti preverljive,
• uporaba mora biti skladna s pravili varstva osebnih podatkov (GDPR),
• preprečevati je treba pristranskost in diskriminacijo,
• oglasi, ustvarjeni z umetno inteligenco, morajo biti ustrezno označeni.

Ta del kodeksa jasno kaže, da se regulativa zaveda vpliva tehnologije in si prizadeva zagotoviti njeno odgovorno uporabo.

Večja zaščita potrošnikov in ugleda stroke

Čeprav temeljna načela ostajajo podobna, nova izdaja SOK bistveno krepi zaščito potrošnikov. Hkrati prispeva k večjemu zaupanju v oglaševalsko industrijo ter krepitvi njenega ugleda.

Gre za pomemben korak k sodobnemu, transparentnemu in odgovornemu oglaševanju, ki je usklajeno tako z mednarodnimi standardi kot tudi z družbenimi pričakovanji.

Več o Slovenskem oglaševalskem kodeksu si lahko preberete tukaj:

https://www.soz.si/samoregulativa/sok

Dne 16. novembra 2023 je začel veljati noveliran Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki v 142.a členu uveljavlja pravico do odklopa. Ta od delodajalca zahteva, da delavcem zagotovi pravico, s katero omogoči, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela (predvsem med prazniki, vikendom, času koriščenja letnega dopusta, času bolniške ipd.) delodajalcu ni na razpolago. Bistven je odklop od digitalnih orodij in ne zgolj pravica, da je delavec v tem času fizično odsoten iz delovnega mesta.

Evropski parlament je na plenarnem srečanju 13. marca 2024 potrdil Akt o umetni inteligenci, s katerim želi Evropska unija prvič zakonsko urediti hitro razvijajoče se področje, ki lahko učinkovito prispeva k reševanju številnih družbenih izzivov, hkrati pa s sabo prinaša do sedaj nepoznana tveganja. Glavni cilji predlaganega akta so tako zagotavljanje varnosti prebivalcev, spoštovanje temeljnih pravic, demokracije in etičnih načel ter na drugi strani spodbujanje inovacij in raziskav na področju umetne inteligence.

Dne 10. septembra 2022 je začel veljati Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina (ZPGVCEP) (Uradni list RS št. 117/22), ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in s katerim želi pomagati podjetjem pri blažitvi učinkov draginje na njihovo poslovanje v letošnjem letu.

Dne 13. aprila 2022 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G) (Uradni list RS št. 44/22), ki so ga poslanci in poslanke Državnega zbora sprejeli na 30. redni seji, kjer so hkrati potrjevali še nekatere druge zakone s področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva.

Dne 05. aprila 2022 je začel veljati Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) (Uradni list RS št. 48/22), ki je nadomestil prvega, sprejetega v letu 2016, in ki v slovenski pravni red prenaša tri evropske direktive, s prenosom katerih je Slovenija zamujala in je zato že prejela tudi uradni opomin Evropske komisije.

Državni zbor je konec januarja potrdil Zakon o spremembah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C) (Uradni list RS, št. 15/2022) ter Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-R) (Uradni list RS, št. 15/2022). Sprejete spremembe se bodo začele uporabljati od 1. marca 2022 naprej.

Tik pred novim letom so poslanci sprejeli dva zakona – Novelo Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1M) (Uradni list RS, št. 3/2022) ter Zakon o debirokratizaciji (Zdeb) (Uradni list RS, št. 3/2022), ki sta oba začela veljati 22. januarja 2022. Medtem ko se z Novelo Zakona o DDV v slovenski pravni red prenašajo kar štiri evropske direktive, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo, pa Zakon o debirokratizaciji med drugim prinaša ukinitev nekaterih administrativnih bremen in olajšan dostop do javnih storitev.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S) (Uradni list RS, št. 172/2021), ki je začel veljati dne 13. novembra 2021, med drugim prinaša spremembe pri koriščenju davčnih olajšav in priznavanju stroškov, uporabljati pa se je začel za davčna obdobja od vključno 1. januarja 2022. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj glavnih poudarkov oziroma sprememb.