Z 21. novembrom 2025 se je v Sloveniji začela uporabljati novela Zakona o tujcih (ZTuj-2I), ki prvič sistemsko ureja status digitalnih nomadov. Gre za pomembno novost, s katero Slovenija poskuša privabiti visoko kvalificirane posameznike, ki delajo na daljavo za tuje naročnike.

Kdo je digitalni nomad po slovenski zakonodaji?

Digitalni nomad je tujec, ki ni državljan EU ali EGP, dela za tuje podjetje ali naročnika oziroma je samozaposlen v tujini, delo pa opravlja na daljavo preko informacijske tehnologije. Ključno je, da tak posameznik ni vključen na slovenski trg dela.

Posebej pomemben poudarek zakonodaje je, da digitalni nomad ne sme opravljati dela za slovenske delodajalce ali naročnike.

Osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja

Za pridobitev dovoljenja mora tujec izpolnjevati več pogojev, med katerimi izstopa predvsem finančni kriterij. Posameznik mora imeti zadostna sredstva za preživljanje, in sicer najmanj dvakratnik povprečne neto plače v Sloveniji (približno 3.200 € mesečno).

Poleg tega mora predložiti ustrezna dokazila o prihodkih, kot so pogodbe in bančni izpiski (običajno za zadnjih šest mesecev), ter dokazati, da dela za tuje naročnike ali delodajalce.

Vlogo za dovoljenje je treba vložiti na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini ali na upravni enoti v Sloveniji, če tujec že zakonito prebiva v državi.

Trajanje dovoljenja in omejitve

Dovoljenje za digitalnega nomada se izda za največ eno leto. Podaljšanje tega dovoljenja ni mogoče, novo dovoljenje pa je mogoče pridobiti šele po šestih mesecih od poteka prejšnjega.

Če želi posameznik v Sloveniji ostati dlje, lahko kadarkoli zaprosi za drugo vrsto dovoljenja za prebivanje, na primer na podlagi zaposlitve ali opravljanja dejavnosti v Sloveniji.

Združitev družine – pomembna prednost

Posebnost slovenske ureditve je ugodnejša pravica do združitve družine. Družinski člani se lahko digitalnemu nomadu pridružijo takoj, brez običajnih omejitev glede dolžine prebivanja ali veljavnosti dovoljenja.

Davčni vidik: ključna vprašanja po Zakonu o dohodnini

Čeprav zakon ureja področje prebivanja, se davčni položaj digitalnih nomadov presoja predvsem na podlagi Zakon o dohodnini (ZDoh-2), kar pomeni, da je razumevanje davčnih pravil bistvenega pomena.

Davčna obveznost je odvisna od rezidentstva. Po ZDoh-2 se posameznik šteje za davčnega rezidenta Slovenije, če ima v Sloveniji običajno prebivališče, središče svojih osebnih in ekonomskih interesov ali če v državi prebiva več kot 183 dni v davčnem letu.

Če tujec ni davčni rezident Slovenije, praviloma ni obvezan prijavljati dohodkov v Sloveniji. Če pa postane davčni rezident, je obdavčen po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so obdavčeni tudi njegovi prihodki iz tujine.

Posebno pomembno vlogo imajo tudi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Te lahko določijo, da se posameznik, kljub izpolnjevanju pogojev za rezidentstvo po slovenski zakonodaji, za davčne namene šteje za rezidenta druge države. V takih primerih pride do uporabe t. i. veznih pravil (tie-breaker rules), ki določijo, katera država ima pravico do obdavčitve.

Primeri iz prakse

V praksi se lahko pojavijo različne situacije. Če tujec živi v Sloveniji kot digitalni nomad, vendar zasluži v tujini in ni slovenski davčni rezident, nima davčne obveznosti v Sloveniji.

Če tujec prebiva v Sloveniji več kot pol leta, ima tukaj družino in dejansko središče življenjskih interesov, lahko postane davčni rezident Slovenije v smislu ZDoh-2.

Če pa je posameznik slovenski davčni rezident in dela na daljavo za tuje podjetje, mora v Sloveniji plačevati davke od vseh svojih prihodkov, ob upoštevanju morebitnih olajšav ali določb iz mednarodnih pogodb.

Namen zakonodajalca

Cilj uvedbe tega dovoljenja je privabiti visoko kvalificirane posameznike ter povečati potrošnjo v Sloveniji, ne da bi to vplivalo na domači trg dela.

Na kaj morajo biti pozorni posamezniki in podjetja?

Pri uveljavljanju te ureditve je ključnega pomena pravilna priprava dokumentacije, zlasti pogodb in dokazil o prihodkih. Prav tako je bistveno spoštovanje prepovedi sodelovanja s slovenskimi naročniki.

Posebno pozornost je treba nameniti pravočasnemu davčnemu svetovanju, zlasti glede uporabe ZDoh-2 in mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, saj lahko napačna razlaga davčnega statusa povzroči resne posledice. Spoštovanje pravil je nujno, ker lahko kršitve vodijo tudi v odvzem dovoljenja.

Naša odvetniška pisarna je svetovala pri strateškem prevzemu družbe REAL Security s strani globalnega tehnološkega distributerja Westcon-Comstor, specializiranega za rešitve s področja kibernetske varnosti, omrežij in hibridnega oblaka. Aktivno smo sodelovali v pogajanjih med strankami ter pri pripravi in uskladitvi celotne transakcijske dokumentacije.

Prevzem pomeni pomemben vstop družbe Westcon-Comstor na balkanski trg ter vzpostavlja trdne temelje za nadaljnjo rast in razvoj na področju kibernetske varnosti v regiji.

Sodelovanje pri tovrstni čezmejni transakciji potrjuje naše izkušnje pri kompleksnih prevzemih in združitvah ter našo sposobnost učinkovitega pravnega svetovanja v tehnološko zahtevnih in hitro razvijajočih se panogah.

Uredba (EU) 2023/1114 o trgih kriptosredstev (MiCA – Markets in Crypto-Assets Regulation) predstavlja prvi celovit in usklajen regulativni okvir za trg kriptosredstev na ravni Evropske unije. Njen osnovni cilj je zagotoviti pravno varnost, preglednost trga ter višjo raven varstva potrošnikov, hkrati pa omogočiti razvoj inovacij v okviru enotnega notranjega trga EU.

V Republiki Sloveniji se MiCA uporablja skupaj z Zakonom o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev, ki določa pristojne nadzorne organe in postopke izvajanja.

Kaj ureja uredba MiCA?

MiCA vzpostavlja enotna pravila za izdajanje, javno ponudbo in opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi. Med ključnimi področji urejanja so:

• zahteve glede preglednosti in razkritij pri izdaji kriptosredstev, njihovi javni ponudbi in uvrstitvi v trgovanje;
• pogoji za izdajo dovoljenj in nadzor ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP);
• organizacijske, kapitalske in upravljavske zahteve za izdajatelje in CASP;
• varstvo imetnikov kriptosredstev in strank ponudnikov storitev;
• ukrepi za preprečevanje zlorab trga, vključno z notranjimi informacijami in manipulacijami.

Razvrstitev kriptosredstev po MiCA

MiCA razvršča kriptosredstva v tri kategorije glede na njihova tveganja in pravila, ki veljajo za njihove izdajatelje:

• žetoni elektronskega denarja (EMT),
• žetoni, vezani na sredstva (ART),
• druga kriptosredstva, ki niso EMT ali ART.

Uredba se ne uporablja za:

• edinstvena in nezamenljiva kriptosredstva (NFT),
• neprenosljive žetone,
• kriptosredstva, ki že spadajo pod obstoječo zakonodajo o finančnih storitvah.

Izdajatelji kriptosredstev in bela knjiga

Izdajatelji kriptosredstev morajo pripraviti t. i. belo knjigo, ki mora vsebovati vse bistvene informacije o izdajatelju, projektu, tehnologiji, pravicah in tveganjih.

Odvisno od vrste kriptosredstva morajo izdajatelji:

• o izdaji predhodno obvestiti pristojni organ (ATVP ali Banko Slovenije) ali
• pridobiti njegovo odobritev.

Izdajatelji morajo ravnati pošteno, strokovno in pregledno ter zagotavljati, da so vse informacije, namenjene (potencialnim) imetnikom kriptosredstev, resnične in nezavajajoče. Za izdajatelje EMT in ART veljajo dodatne stroge zahteve glede upravljanja, rezervnih sredstev in kapitalske ustreznosti.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP)

Kdo mora pridobiti dovoljenje?

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP) je pravna oseba ali drug subjekt, ki poklicno opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi za stranke. Takšne storitve lahko opravljajo le subjekti z dovoljenjem ali določeni regulirani finančni subjekti, ki so izvedli ustrezno notifikacijo.

Brez dovoljenja CASP ni dovoljeno:

• hraniti kriptosredstva za stranke,
• upravljati trgovalnih platform,
• menjavati kriptosredstva za denarna sredstva ali druga kriptosredstva,
• izvrševati naročila v imenu strank.

Pristojni organ: ATVP

V Sloveniji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pristojna za:

• izdajanje dovoljenj in nadzor CASP,
• nadzor izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, in drugih kriptosredstev,
• nadzor nad zlorabami trga kriptosredstev.

Banka Slovenije je pristojna za nadzor izdajateljev e-denarnih žetonov ter ima omejene pristojnosti nad institucijami za izdajo elektronskega denarja pri opravljanju kriptostoritev.

Postopek pridobitve CASP dovoljenja

ATVP priporoča, da se subjekti pred oddajo vloge najprej prijavijo na neformalni posvet, kjer lahko razjasnijo odprta vprašanja in predstavijo svoj poslovni model.

Ključni koraki postopka:

1. določitev vrste vloge (vloga za pridobitev dovoljenja ali uradno obvestilo po 60. členu MiCA);
2. predhodna komunikacija z ATVP (info@atvp.si);
3. priprava celovite dokumentacije (poslovni načrt, opis storitev v zvezi s kriptosredstvi, podrobnosti o vrstah računov/denarnic, vključenih v transakcije, ipd.);
4. oddaja uradne vloge v elektronski obliki;
5. postopek presoje in morebitna dopolnitev vloge;
6. vpis v centralni register ESMA po izdaji dovoljenja.

ATVP priporoča, da subjekti pri pripravi vloge poiščejo pomoč pravnega svetovalca.

Kapitalske in organizacijske zahteve za CASP

CASP-ji so zavezani k stopnjevanim kapitalskim pragom, kot jih določata člen 67 in Priloga IV uredbe MiCA. Ti so zasnovani kot bonitetni varovalni mehanizmi, sorazmerni s tveganostjo ponujene storitve:

• 50.000 EUR za svetovalne storitve,
• 125.000 EUR za upravljanje trgovalnih platform,
• 150.000 EUR za skrbniške in menjalne storitve.

CASP morajo vzpostaviti:

• jasne upravljavske strukture in notranje kontrole,
• politike za obvladovanje nasprotij interesov,
• ločevanje sredstev strank od lastnih sredstev.

Varstvo vlagateljev

MiCA bistveno krepi varstvo vlagateljev:

• obvezna objava bele knjige,
• pravica vlagateljev do odškodnine v primeru zavajajočih informacij,
• omejitev kroga subjektov, ki smejo opravljati kriptostoritve,
• nadzorni ukrepi regulatorjev, vključno z globami in odvzemom dovoljenj.

Sistem passportinga in sankcije za kršitve

Člen 59 Uredbe MiCA zahteva, da mora biti vsak subjekt, ki v EU opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, pridobiti dovoljenje pristojnega organa svoje matične države članice. Enkrat podeljeno dovoljenje zagotavlja pravico do opravljanja storitev po vseh EU (“passporting”), s čimer odpade potreba po ločenih nacionalnih odobritvah.

Ta režim uvaja enoten sistem odobritve, ki bistveno zmanjšuje obremenitve glede skladnosti v različnih jurisdikcijah in vzpostavlja standardiziran nadzorni okvir. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP), ki nimajo veljavne licence ali delujejo zunaj njenega obsega, so podvrženi regulativnim izvršilnim ukrepom.

Členi 111 do 115 MiCa predvidevajo sankcije za kršitve Uredbe, in sicer globe do 15 milijonov EUR za pravne osebe in globe do 700.000 EUR za fizične osebe.

Nadzorni organi imajo dodatna pooblastila za začasno odvzemanje dovoljenj, zamrznitev sredstev ter javno objavo kršitev, da zagotovijo odvračilni učinek in ohranijo zaupanje v trg.

Zaključek

MiCA predstavlja temeljno preobrazbo regulacije trga kriptosredstev v EU. Za ponudnike storitev ne pomeni zgolj formalne registracije, temveč uvedbo celovitega sistema skladnosti, primerljivega s tradicionalnim finančnim sektorjem.

Priporočilo

Subjektom, ki delujejo ali nameravajo delovati na področju kriptosredstev, se priporoča pravočasna pravna in organizacijska priprava, vključno s presojo kapitalske ustreznosti, notranjih kontrol in pogojev za pridobitev CASP dovoljenja.