Dne 16. novembra 2023 je začel veljati noveliran Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki v 142.a členu uveljavlja pravico do odklopa. Ta od delodajalca zahteva, da delavcem zagotovi pravico, s katero omogoči, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela (predvsem med prazniki, vikendom, času koriščenja letnega dopusta, času bolniške ipd.) delodajalcu ni na razpolago. Bistven je odklop od digitalnih orodij in ne zgolj pravica, da je delavec v tem času fizično odsoten iz delovnega mesta.
Ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, so urejeni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. V kolikor kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ni oziroma ta materija v njej ni urejena, se to določi s kolektivno pogodbo na ožji ravni. Če delodajalca ne zavezuje kolektivna pogodba, se mora materija urediti v internem aktu delodajalca po običajnem postopku sprejemanja teh aktov. O aktu morajo biti delavci obveščeni na pri delodajalcu običajen način (npr. na oglasni deski v poslovnih prostorih delodajalca, z uporabo informacijske tehnologije ...) tako, da bodo z njim seznanjeni vsi delavci.
Poleg tega je priporočljivo, da se pravica določi tudi v sami pogodbi o zaposlitvi, tako da se delavec in delodajalec sporazumeta glede natančnega časa, znotraj katerega mora biti delavec na razpolago delodajalcu. Izven tega časa delavec ni dolžan biti na razpolago, pri tem pa ga ne smejo doleteti sankcije ali drugi povračilni ukrepi.
Zakon ne opredeljuje načina izvajanja pravice, zato je na delodajalcu, da le-to vsebinsko napolni. Delodajalec lahko sprejme različne tipe ukrepov. Mehki ukrepi se osredotočajo predvsem na politiko ozaveščanja delavcev glede nevarnosti konstantne izpostavljenosti komunikacijski tehnologiji, trdi ukrepi pa na popolno prekinitev delodajalčeve komunikacije z delavci. Primeri uveljavljanja pravice do odklopa lahko med drugim obsegajo:
- izklop strežnikov elektronske pošte po zaključku dela in ponovni vklop naslednji delovni dan,
- treningi in obvladovanje komunikacij izven delovnih ur, na primer v obliki rednih opomnikov, da zaposlenemu v času dopusta ni potrebno odgovarjati na e-sporočila,
- izbris pošte iz arhiva ob prejetju sporočila in obvestilo pošiljatelju o izbrisu le-te. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti,
- avtomatski odzivnik na prejeto sporočilo, če je to poslano v času upravičene odsotnosti,
- prepoved sklicevanja sestankov izven primernega delovnega časa,
- pravočasno sklicevanje sestankov ter vnaprejšnje določanje najkasnejšega možnega zaključka sestanka;
Bistveno je, da je pravica zagotovljena vsem delavcem, pri tem pa so ukrepi lahko različni glede na opravljano dejavnost. Dovoljene so sicer izjeme od pravice do odklopa, ampak zgolj v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, kar pa mora delodajalec predhodno opredeliti v pravilniku ter delavca o tem tudi obvestiti. V primeru spora glede pravice do odklopa bo dokazno breme nosil delodajalec.
Delodajalci imajo za sprejetje ukrepov le še nekaj mesecev. Zakon namreč določa, da morajo biti slednji sprejeti v roku enega leta od uveljavitve zakona, torej do 16. novembra 2024. V kolikor ustrezni ukrepi ne bodo sprejeti, lahko delodajalce doleti denarna kazen.