26. januarja 2023 se je začel uporabljati nov Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, ki je stopil v veljavo oktobra 2022. Nadomestil je prejšnji zakon ZPOmK-1 iz leta 2008 in v slovenski pravni red prinesel nadgradnjo nekaterih določb, skladno z Direktivo (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 11. decembra 2018, o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga.
V nadaljevanju je povzetih nekaj novosti, ki jih prinaša novi zakon:
Enotni upravni postopek ugotavljanja kršitev pravil konkurenčnega prava in administrativnega sankcioniranja podjetij
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: Agencija), ki je organ zadolžen za varstvo konkurence na slovenskem trgu, je do uveljavitve ZPOmK-2 v ta namen vodila dva postopka, in sicer upravnega, v katerem je ugotovila obstoj kršitve, in prekrškovnega, v katerem je kršitelju za ugotovljeno kršitev izrekla globo. Sedaj zakon predvideva enotni upravni postopek.
Administrativno sankcioniranje podjetij
79. člen novega zakona opredeljuje administrativni prestopek kot dejanje podjetja, ki pomeni kršitev zakona ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju EU (v nadaljevanju: PDEU) in je z zakonom določeno kot administrativni prestopek, ter je zanj predpisana administrativna sankcija, ki se se izreče v obliki enkratnega ali periodičnega denarnega zneska.
Najvišja dopustna sankcija za ugotovljeno kršitev je znesek v višini 10 odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. 93. člen določa pogoje za morebitno odpustitev ali znižanje administrativne sankcije, medtem ko 95. člen prinaša možnost znižanja administrativne sankcije (za največ 20 odstotkov) na podlagi vloge za poravnavo. Nov zakon je prinesel novosti tudi na področju zastaralnih rokov, saj je sedaj za hujše kršitve konkurenčnega prava določen petletni zastaralni rok in za manjše kršitve triletni zastaralni rok.
Postopek poenostavljene priglasitve koncentracije
Skladno z načelom ekonomičnosti, zakon vsebuje nov poenostavljeni postopek, v katerem bo lahko Agencija (pod pogoji iz 78. člena) posamezno koncentracijo presojala v poenostavljenem postopku, kar naj bi odpravljalo določena administrativna in stroškovna bremena.
Preiskovalne pristojnosti Agencije
Agencija ima sedaj možnost, da v skladu s prvim odstavkom 52. člena, še preden izda sklep o uvedbi postopka, na vsako podjetje, družbenike, člane organov vodenja ali nadzora, osebe, zaposlene pri podjetju, ter druge fizične osebe, naslovi zahtevo za posredovanje vseh podatkov, ki bi lahko bili relevantni za uporabo ZPOmK-2 ali 101. oz. 102. člena PDEU. Nov zakon je tudi poenotil pogoje za izdajo odredbe za preiskavo prostorov in dokumentacije. Možna je tudi preiskava elektronskih naprav. V kolikor se sodnik ne bi strinjal s predlagano uvedbo priskave s strani Agencije, ima slednja na voljo pritožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani.
Uporaba podatkov iz izjave zaradi prizanesljivosti
Izjava zaradi prizanesljivosti je ustna ali pisna vloga, ki jo podjetje ali pooblaščena oseba prostovoljno predloži organu, pristojnemu za varstvo konkurence, in v kateri navede podatke o kartelu ter opiše njegovo ali njeno vlogo v njem. Izjava mora biti pripravljena posebej za Agencijo z namenom odpustitve ali znižanja denarne sankcije v okviru programa prizanesljivosti. V 43. členu novi zakon sedaj natančneje ureja omejitve uporabe podatkov iz izjav zaradi prizanesljivosti in določa, da imajo vpogled v slednjo le stranke postopka in le za uveljavljanje njihove pravice do obrambe. Stranka lahko podatke iz izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnavo uporabi v postopku pred sodiščem, ki preizkuša odločbo Agencije, le, kadar je to potrebno za uveljavljanje njene pravice do obrambe, in le za namene presoje porazdelitve administrativne sankcije, za plačilo katere so udeleženci kartela solidarno odgovorni, ali za presojo odločbe, s katero je agencija ugotovila kršitev tega zakona ali 101. ali 102. člena PDEU.
