Postopek oddaje nepremičnine
Ne glede na to, ali ste najemnik ali najemodajalec, je ključno, da razumete vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz najemnega razmerja. Stanovanjska najemna razmerja podrobneje ureja Stanovanjski zakon, ki določa tudi obvezne sestavine najemne pogodbe. Vnos teh obveznih sestavin v najemno pogodbo omogoča visoko stopnjo varnosti ter nemoteno »pravno življenje« najemne pogodbe in najemnega razmerja. V tem prispevku bomo podrobno predstavili ključne korake in nasvete, ki vam bodo pomagali pri varnem in brezskrbnem najemu ali oddaji nepremičnine.
Sklenitev najemne pogodbe
Eden od osnovnih korakov je podpis najemne pogodbe, s katero se jasno opredelijo vse pravice in obveznosti obeh strank. Pomembno je, da pogodba vključuje vse zakonsko zahtevane sestavine, kar zagotavlja visoko stopnjo pravne zaščite. Za dodatno varnost je priporočljivo, da se pogodba sklene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj to omogoča hitro in enostavno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti brez dolgotrajnega pravdanja. Sklenitev pogodbe v tej obliki je za lastnika oziroma najemodajalca ključna predvsem z dveh vidikov: glede izvršitve najemnikovih finančnih obveznosti (plačilo najemnine in stroškov, v skladu s pogodbo) ter glede izpraznitve in vrnitve nepremičnine najemodajalcu ob izteku najemnega razmerja. Če najemnik krši pogodbo, na primer ne plačuje najemnine ali ne izroči nepremičnine ob zaključku najema, lahko lastnik nemudoma začne izvršilni postopek. Sodišče v tem postopku ne preverja dejstev o obstoju terjatve, saj pogodba že velja za resnično, če so izpolnjeni določeni pogoji. To pomeni, da lahko lastnik nepremičnine hitreje in z manj negotovosti uveljavi svoje pravice.
Obojestransko spoštovanje obveznosti je temelj uspešnega najemnega razmerja. Lastnik mora poročati o sklenjenih najemnih poslih Finančni upravi, še posebej, če so najemniki pravne osebe, ter obvestiti upravnika o novih najemnikih in spremembah v najemnem razmerju.
Zagotavljanje pravne veljavnosti najema
Stanovanje oz. hišo lahko oddaja samo oseba, ki je lastnik nepremičnine, zato se pred podpisom pogodbe kot najemnik prepričajte o lastništvu, kar lahko preverite z izpiskom iz zemljiške knjige ali drugimi ustreznimi dokumenti. Če lastnik pooblasti drugo osebo za oddajo nepremičnine, mora biti pooblastilo v pisni obliki in overjeno pri notarju, saj ustna pooblastila lahko prinesejo nepotrebna tveganja za najemnika. V primeru, da se lastnik nepremičnine spremeni, to ne vpliva na obstoječe najemno razmerje, saj novi lastnik prevzame vse pravice in obveznosti, določene v najemni pogodbi. Prav tako, če se število oseb v najemnem prostoru poveča (npr. zaradi rojstva otroka), je lastnik dolžan skleniti aneks k pogodbi, ki bo upošteval nove okoliščine.
Kako ravnati ob izteku najemnega razmerja?
Če najemnik stanovanja umre, mora lastnik stanovanja skleniti najemno pogodbo pod istimi pogoji z zakoncem najemnika ali z osebo, s katero je živel v zunajzakonski skupnosti oziroma z enim od ožjih družinskih članov, če je v času najemnikove smrti dejansko prebival v stanovanju, imel v tem stanovanju prijavljeno stalno bivališče ter bil naveden v najemni pogodbi. Zahteva za sklenitev pogodbe mora biti podana lastniku v pisni obliki v 90 dneh po smrti najemnika.
Odpoved najemne pogodbe za stanovanje s strani najemnika je lahko brez razlogov, vendar pa velja 90 dnevni odpovedni rok. Po drugi strani se odpoved najemne pogodbe za stanovanje s strani najemodajalca lahko izvede bodisi iz krivdnih bodisi iz nekrivdnih razlogov. Za obe vrsti razlogov pa zakon navaja številne omejitve. Krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe za stanovanje mora biti bodisi določen v pogodbi, bodisi v zakonu. Prav tako je nujno, da se najemnika predhodno pisno opozori na kršitve ter se mu da možnost, da te kršitve v roku 15 dni tudi odpravi. Odpoved najemne pogodbe za stanovanje iz nekrivdnih razlogov je precej zahtevno in v praksi za najemodajalca praktično neizvedljivo. Razlog je v tem, da mora najemodajalec v takšnih primerih najemniku zagotoviti drugo primerno stanovanje. Najemna pogodba za stanovanje za nedoločen čas se bo prav iz tega razloga sklepala zelo redko.
Zaključek
Najem nepremičnine je odgovorna odločitev, ki zahteva skrbno obravnavo vseh podrobnosti. Ne glede na to, ali ste najemnik ali najemodajalec, poskrbite, da bodo vsi pravni postopki pravilno izvedeni. Pred podpisom pogodbe skrbno preberite in razumite njene pogoje, preverite lastništvo nepremičnine ter upoštevajte vse zakonske zahteve, da bo vaše najemno razmerje potekalo brez težav.
- Published in Novice 2025
Delitev skupnega premoženja zakoncev
Ko pride do razveze, je eden izmed najzahtevnejših vidikov urejanje skupnega premoženja. Kako se deli premoženje, ki sta ga partnerja pridobila skupaj? Kakšna so pravila in na kaj morate biti pozorni? V tem prispevku vam podajamo jasna in uporabna pojasnila.
Kaj je skupno premoženje?
Skupno premoženje obsega vse, kar zakonca ali izvenzakonska partnerja pridobita z delom ali odplačno v času trajanja zakonske zveze oz. izvenzakonske skupnosti. Sem spadajo nepremičnine, premičnine (avtomobili, umetnine ipd.), denarna sredstva in celo poslovni deleži. V skupno premoženje ne sodijo stvari, ki so bile pridobljene neodplačno, kot so darila ali dediščina.
Kako poteka postopek delitve skupnega premoženja?
Postopek delitve poteka v dveh fazah:
1. Ugotavljanje obsega skupnega premoženja – kaj vse spada v skupno premoženje?
2. Določanje deležev – v kakšnih razmerjih pripada premoženje posameznemu partnerju?
Enaki deleži ali prilagojena razdelitev?
Po Družinskem zakoniku velja domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka (50-50), vendar lahko eden od partnerjev dokaže, da je njegov prispevek večji in tako zahteva drugačno delitev (npr. 60-40, 70-30).
Pomembno je razumeti, da prispevek ni vedno povezan le z višino zaslužka. Sodišče bo upoštevalo tudi druge dejavnike, kot so skrb za otroke, opravljanje gospodinjskih del ali pomoč pri ohranjanju in povečevanju premoženja. Torej, če eden izmed zakoncev zasluži več, to še ne pomeni, da bo njegov delež na koncu večji. Včasih se lahko zgodi, da tisti zakonec, ki je več prispeval z delom doma in skrbjo za otroke, enako prispeva k skupnemu premoženju, čeprav ni zaslužil več.
Sodišče pogosto ugotovi tudi, da ima eden izmed partnerjev večji delež, če je v skupno premoženje vložil svoje posebno premoženje, na primer denar, ki so mu ga podarili starši za nakup hiše. V takšnih primerih lahko sodišče določi prilagojene deleže.
Kako poteka sama delitev?
Zakonec, ki zahteva, da sodišče ugotovi, da neko premoženje spada v skupno premoženje zakoncev, bo moral zatrjevati in dokazati, da je bilo to premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oz. izvenzakonske skupnosti ter, da je bilo pridobljeno z delom ali odplačno. Eden od bolj zapletenih vidikov postopka je določanje, kdaj začne in preneha zunajzakonska skupnost. Zakon določa, da zunajzakonska skupnost ni le fizično skupno bivanje, ampak vključuje tudi ekonomsko soodvisnost, čustveno pripadnost in intimno povezanost. Čeprav je običajno težko določiti točen trenutek začetka ali konca skupnosti, sodišče upošteva vse pomembne okoliščine in dejstva, kot so skupno življenje, pomoč v gospodinjstvu ali finančni prispevki.
Ko je enkrat določen obseg skupnega premoženja in deleži zakoncev, sledi sam postopek delitve. To običajno poteka v nepravdnem postopku po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Skupno premoženje zakoncev se deli kot celota, zato sodišče, ki odloči, kateremu izmed zakoncev se dodelijo posamezne stvari iz tega premoženja, upošteva pri tej odločitvi potrebe udeležencev postopka (razvezanih zakoncev) in njihove upravičene interese na posameznih (nepremičnih in premičnih) stvareh. Prednost ima naravna delitev (npr. en partner obdrži hišo, drugi pa druge premoženske dobrine), v kolikor pa ta ni mogoča, sledi civilna delitev – prodaja premoženja in razdelitev kupnine.
Zakaj je odvetnik ključen?
Postopki delitve so pogosto dolgotrajni in zapleteni. Odvetnik vam lahko pomaga zaščititi vaše interese, razumeti vaše pravice in doseči najboljšo mogočo rešitev. Prav tako poveča možnost sklenitve sporazuma brez dolgotrajnega pravdanja.
- Published in Novice 2025
Davek na stanovanjske nepremičnine
Slovenija se sooča s številnimi izzivi na stanovanjskem trgu, kot so sivi najemni trg, pomanjkanje preglednosti in prekomerno število praznih stanovanj. Da bi spodbudili smotrno uporabo in oddajanje nepremičnin v najem, je vlada predlagala uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine. Davek bi obdavčil vse nepremičnine razen tistih, kjer lastnik dejansko prebiva. Za oddajo v najem bi bila napovedana davčna ugodnost, ki bi znižala davčno obveznost za 25 % zneska napovedanih najemnin.
Vlada je 23. decembra 2024 potrdila osnutek za uvedbo tega davka, skupaj z ukrepi za razbremenitev dela. Predlaga se obdavčitev z 1,45-odstotno stopnjo, pri čemer bi bila osnova za davek posplošena tržna vrednost nepremičnine po podatkih Geodetske uprave. Prihodki od tega davka bi šli v državni proračun. Poleg tega se predlaga ukinitev davka od premoženja ter uporabo sredstev, zbranih z davkom na stanovanjske nepremičnine za olajšanje obdavčitve srednjega razreda in spodbujanje zaposlovanja. Ta ukrep bi vključil uvedbo osebnih olajšav za dohodke iz delovnega razmerja ter spremembe dohodninske lestvice, ki bi razbremenile srednji in višji razred.
Cilj predlogov je izboljšati konkurenčnost Slovenije in prilagoditi davčno strukturo. Predlogi so bili predmet javne razprave, ki se je zaključila 25. januarja 2025. V tem okviru je Ministrstvo za finance prejelo 521 pripomb, predlogov in komentarjev, ki jih bodo preučili. Po tem bodo izvedli dodatno razpravo na Strateškem svetu za davke in se posvetovali z zunanjimi strokovnjaki, nato pa pripravili končne odločitve.
- Published in Novice 2025
Motenje posesti
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, ki omogoča pravno varstvo pred motenjem ali odvzemom, ne glede na pravico do posesti, pri čemer se sodno varstvo osredotoča na zadnje stanje posesti in preprečevanje nadaljnjih motenj.
- Published in Novice 2025


