Delitev skupnega premoženja zakoncev
Ko pride do razveze, je eden izmed najzahtevnejših vidikov urejanje skupnega premoženja. Kako se deli premoženje, ki sta ga partnerja pridobila skupaj? Kakšna so pravila in na kaj morate biti pozorni? V tem prispevku vam podajamo jasna in uporabna pojasnila.
Kaj je skupno premoženje?
Skupno premoženje obsega vse, kar zakonca ali izvenzakonska partnerja pridobita z delom ali odplačno v času trajanja zakonske zveze oz. izvenzakonske skupnosti. Sem spadajo nepremičnine, premičnine (avtomobili, umetnine ipd.), denarna sredstva in celo poslovni deleži. V skupno premoženje ne sodijo stvari, ki so bile pridobljene neodplačno, kot so darila ali dediščina.
Kako poteka postopek delitve skupnega premoženja?
Postopek delitve poteka v dveh fazah:
1. Ugotavljanje obsega skupnega premoženja – kaj vse spada v skupno premoženje?
2. Določanje deležev – v kakšnih razmerjih pripada premoženje posameznemu partnerju?
Enaki deleži ali prilagojena razdelitev?
Po Družinskem zakoniku velja domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka (50-50), vendar lahko eden od partnerjev dokaže, da je njegov prispevek večji in tako zahteva drugačno delitev (npr. 60-40, 70-30).
Pomembno je razumeti, da prispevek ni vedno povezan le z višino zaslužka. Sodišče bo upoštevalo tudi druge dejavnike, kot so skrb za otroke, opravljanje gospodinjskih del ali pomoč pri ohranjanju in povečevanju premoženja. Torej, če eden izmed zakoncev zasluži več, to še ne pomeni, da bo njegov delež na koncu večji. Včasih se lahko zgodi, da tisti zakonec, ki je več prispeval z delom doma in skrbjo za otroke, enako prispeva k skupnemu premoženju, čeprav ni zaslužil več.
Sodišče pogosto ugotovi tudi, da ima eden izmed partnerjev večji delež, če je v skupno premoženje vložil svoje posebno premoženje, na primer denar, ki so mu ga podarili starši za nakup hiše. V takšnih primerih lahko sodišče določi prilagojene deleže.
Kako poteka sama delitev?
Zakonec, ki zahteva, da sodišče ugotovi, da neko premoženje spada v skupno premoženje zakoncev, bo moral zatrjevati in dokazati, da je bilo to premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oz. izvenzakonske skupnosti ter, da je bilo pridobljeno z delom ali odplačno. Eden od bolj zapletenih vidikov postopka je določanje, kdaj začne in preneha zunajzakonska skupnost. Zakon določa, da zunajzakonska skupnost ni le fizično skupno bivanje, ampak vključuje tudi ekonomsko soodvisnost, čustveno pripadnost in intimno povezanost. Čeprav je običajno težko določiti točen trenutek začetka ali konca skupnosti, sodišče upošteva vse pomembne okoliščine in dejstva, kot so skupno življenje, pomoč v gospodinjstvu ali finančni prispevki.
Ko je enkrat določen obseg skupnega premoženja in deleži zakoncev, sledi sam postopek delitve. To običajno poteka v nepravdnem postopku po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Skupno premoženje zakoncev se deli kot celota, zato sodišče, ki odloči, kateremu izmed zakoncev se dodelijo posamezne stvari iz tega premoženja, upošteva pri tej odločitvi potrebe udeležencev postopka (razvezanih zakoncev) in njihove upravičene interese na posameznih (nepremičnih in premičnih) stvareh. Prednost ima naravna delitev (npr. en partner obdrži hišo, drugi pa druge premoženske dobrine), v kolikor pa ta ni mogoča, sledi civilna delitev – prodaja premoženja in razdelitev kupnine.
Zakaj je odvetnik ključen?
Postopki delitve so pogosto dolgotrajni in zapleteni. Odvetnik vam lahko pomaga zaščititi vaše interese, razumeti vaše pravice in doseči najboljšo mogočo rešitev. Prav tako poveča možnost sklenitve sporazuma brez dolgotrajnega pravdanja.
- Published in Novice 2025
Davek na stanovanjske nepremičnine
Slovenija se sooča s številnimi izzivi na stanovanjskem trgu, kot so sivi najemni trg, pomanjkanje preglednosti in prekomerno število praznih stanovanj. Da bi spodbudili smotrno uporabo in oddajanje nepremičnin v najem, je vlada predlagala uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine. Davek bi obdavčil vse nepremičnine razen tistih, kjer lastnik dejansko prebiva. Za oddajo v najem bi bila napovedana davčna ugodnost, ki bi znižala davčno obveznost za 25 % zneska napovedanih najemnin.
Vlada je 23. decembra 2024 potrdila osnutek za uvedbo tega davka, skupaj z ukrepi za razbremenitev dela. Predlaga se obdavčitev z 1,45-odstotno stopnjo, pri čemer bi bila osnova za davek posplošena tržna vrednost nepremičnine po podatkih Geodetske uprave. Prihodki od tega davka bi šli v državni proračun. Poleg tega se predlaga ukinitev davka od premoženja ter uporabo sredstev, zbranih z davkom na stanovanjske nepremičnine za olajšanje obdavčitve srednjega razreda in spodbujanje zaposlovanja. Ta ukrep bi vključil uvedbo osebnih olajšav za dohodke iz delovnega razmerja ter spremembe dohodninske lestvice, ki bi razbremenile srednji in višji razred.
Cilj predlogov je izboljšati konkurenčnost Slovenije in prilagoditi davčno strukturo. Predlogi so bili predmet javne razprave, ki se je zaključila 25. januarja 2025. V tem okviru je Ministrstvo za finance prejelo 521 pripomb, predlogov in komentarjev, ki jih bodo preučili. Po tem bodo izvedli dodatno razpravo na Strateškem svetu za davke in se posvetovali z zunanjimi strokovnjaki, nato pa pripravili končne odločitve.
- Published in Novice 2025
Motenje posesti
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, ki omogoča pravno varstvo pred motenjem ali odvzemom, ne glede na pravico do posesti, pri čemer se sodno varstvo osredotoča na zadnje stanje posesti in preprečevanje nadaljnjih motenj.
- Published in Novice 2025