Delovno razmerje je dvostranski pogodbeni odnos, pri katerem nastanejo pravice in obveznosti tako za delodajalca kot za delavca. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 33. do 42. opredeljuje dolžnosti delavca, med katerimi je ena pomembnejših prepoved konkurenčne dejavnosti. Namen te prepovedi je varovanje lojalnosti delavca do delodajalca ter zaščita načela poštene konkurence.
Zakon s tem delavcu prepoveduje izkoriščanje posebnih znanj, izkušenj, povezav ali informacij, ki jih je pridobil pri opravljanju dela pri delodajalcu in ki jih sicer ne bi mogel pridobiti drugje, za svojo korist ali korist tretjih oseb. Prepoved velja tako med trajanjem delovnega razmerja kot tudi določen čas po njegovem prenehanju.
Vrste konkurenčnih prepovedi
ZDR-1 predvideva dve obliki prepovedi konkurenčne dejavnosti, katerih namen je zaščita interesov delodajalca:
• Konkurenčna prepoved: zakonska prepoved opravljanja dejavnosti, ki jo izvaja delodajalec, za svoj ali tuj račun v času trajanja delovnega razmerja;
• Konkurenčna klavzula: pogodbeno dogovorjena prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, s ciljem ohranjanja lojalnosti delavca do nekdanjega delodajalca.
Razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo
Konkurenčno prepoved določa 39. člen ZDR-1. Po tem določilu delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost delodajalca in bi lahko zanj pomenili konkurenco.
Za kršitev konkurenčne prepovedi morajo biti hkrati izpolnjeni trije pogoji:
• delavec opravlja delo ali posle za svoj ali tuj račun;
• to delo ali posli spadajo v dejavnost delodajalca;
• ravnanje delavca škoduje ali bi lahko škodovalo interesom delodajalca (že velika verjetnost škode zadostuje, ni pa nujen nastanek dejanske škode).
Kršitev konkurenčne prepovedi se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti in lahko predstavlja razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je to ustrezno opredeljeno v pogodbi ali internem aktu delodajalca.
Nasprotno pa je konkurenčna klavzula pogodbeni dogovor, ki ga urejajo 40., 41. in 42. člen ZDR-1. Gre za prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Veljavna je le, če se delavec z njo izrecno strinja – dogovorjena mora biti pisno v pogodbi o zaposlitvi; delodajalec mu je torej ne more enostransko naložiti.
Konkurenčna klavzula se lahko sklene za največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in velja le v določenih primerih prenehanja delovnega razmerja (s sporazumom, redno odpovedjo delavca, redno ali izredno odpovedjo iz krivdnih razlogov). Smiselno je, da se konkurenčna klavzula sklene, kadar delavec med delovnim razmerjem pridobi posebna tehnična, proizvodna ali poslovna znanja, ki jih sicer ne bi mogel pridobiti na prostem trgu.
S klavzulo se lahko varujejo torej zgolj znanja, informacije in povezave, ki so rezultat specifičnega znanja in izkušenj delodajalca, ne pa splošna znanja, ki jih delavec pridobi v okviru običajnega opravljanja dela. Če klavzula temelji na zaščiti splošnih znanj, je nična, saj bi tako neupravičeno omejevala ustavno pravico delavca do svobode dela.
Poleg tega klavzula ne sme delavcu onemogočiti pridobitve primerne zaposlitve. Če njeno spoštovanje delavcu onemogoča pridobivanje dohodka, primerljivega prejšnji plači, mu mora delodajalec za celotno obdobje njene veljavnosti mesečno izplačevati denarno nadomestilo, ki znaša najmanj eno tretjino povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe. V primeru, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ni določeno s pogodbo o zaposlitvi, konkurenčna klavzula ne velja.
Sklepna primerjava
Najpomembnejša razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo je v času njune veljavnosti: prva velja med trajanjem delovnega razmerja, druga po njegovem prenehanju. Razlikujeta se tudi po sankcijah: pri kršitvi konkurenčne prepovedi delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, medtem ko pri kršitvi konkurenčne klavzule delavec odgovarja zgolj odškodninsko.
