Pred nedavnim so bila premoženjska razmerja med zakoncema (enako velja tudi za zunajzakonska partnerja in partnerja v istospolni zvezi) urejena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je to področje urejal strogo, brez možnosti pogodbenih sprememb zakonskih določb. Vendar je Družinski zakonik (DZ), ki je začel veljati leta 2019, na tem področju prinesel bistvene novosti, saj zakoncem oziroma partnerjem omogoča, da svoja premoženjska razmerja uredijo po lastni volji.
Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, znana tudi kot ženitna pogodba (ali predporočna pogodba v tujini), je sporazum, s katerim se zakonca dogovorita o posebnem premoženjskem režimu, ki se razlikuje od zakonsko določenega. To pomeni, da če se zakonca ne dogovorita drugače, bo veljala ureditev, določena z Družinskim zakonikom. Če (bodoča) zakonca ali partnerja skleneta to pogodbo, lahko z njo uredita premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze in tudi za primer razveze, ne pa tudi za primer smrti.
Kaj pomeni, če ženitna pogodba ni sklenjena
Družinski zakonik deli premoženje zakoncev na skupno in posebno premoženje. Posebno premoženje zajema tisto, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zveze na podlagi neodplačnih prejemkov (na primer darila, dediščina, nagrade). To premoženje ostaja v lasti tega zakonca in se ob razvezi ne deli. Nasprotno pa skupno premoženje vključuje vse premoženjske pravice, pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. To premoženje pripada obema zakoncema in se ob razvezi deli, pri čemer se domneva, da sta deleža zakoncev enaka, razen če eden od zakoncev dokaže drugačno razmerje prispevka.
Če se zakonca ne odločita za sklenitev ženitne pogodbe, bo obveljal zakoniti režim po DZ, ki določa, da vse, kar zakonca ali partnerja pridobita z delom ali odplačno (kot so plače, prodaja premoženja ipd.) med trajanjem življenjske skupnosti, tvori njuno skupno premoženje. V primeru razveze ali prenehanja zunajzakonske skupnosti bosta zakonca lahko to premoženje sporazumno razdelila; če dogovora ne bo mogoče doseči, pa bo premoženje na predlog enega od zakoncev razdelilo sodišče.
Urejanje premoženjskih razmerij z ženitno pogodbo
Ženitna pogodba je lahko sklenjena tako pred sklenitvijo zakonske zveze kot tudi med njenim trajanjem, enako pa velja za zunajzakonske partnerje in partnerje v istospolnih zvezah (ne glede na to, ali je zveza formalno sklenjena ali ne). Če se zakonca odločita za sklenitev takšne pogodbe, bo pogodbeni režim za njuno premoženje veljal od trenutka sklenitve pogodbe dalje, lahko pa se dogovorita tudi drugače. Če pogodbo skleneta pred poroko, bo ta začela veljati na dan sklenitve zakonske zveze.
Pred sklenitvijo pogodbe je pomembno, da si zakonca medsebojno razkrijeta svoje premoženjsko stanje, saj je sicer pogodba lahko izpodbojna. Priporočljivo je, da pogodbo pripravi odvetnik. Če zakonec ob razkritju premoženjskega stanja ne bo pošten, ima drugi zakonec možnost izpodbijati pogodbo v roku enega leta od trenutka, ko je izvedel za razlog izpodbojnosti, najpozneje pa v treh letih od sklenitve pogodbe.
Ko je ženitna pogodba pripravljena, jo je treba vpisati v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije.
Razlogi za sklenitev ženitne pogodbe
Na prvi pogled se morda sklenitev predporočne pogodbe zdi nekoliko neromantična, saj od (bodočih) zakoncev zahteva, da že pred poroko razpravljata o morebitni razvezi. Vendar pa sklenitev takšne pogodbe prinaša številne prednosti. Zakoncem ali partnerjem omogoča, da prosto razpolagajo in upravljajo s svojim premoženjem. Poleg tega pogodba omogoča, da oseba, ki razpolaga z večjim premoženjem, to premoženje zaščiti in obdrži tudi v primeru razveze. Ena od glavnih prednosti se pokaže tudi v tem, da je ob razvezi ta vidik že vnaprej urejen, kar pomeni, da zakoncema ni treba čakati na sodno odločitev glede delitve premoženja, s čimer se izogneta dolgotrajnim postopkom in visokim stroškom odvetnika ter sodnim taksam. Razveza ali prenehanje skupnosti tako postane enostavnejše in hitrejše, za vpleteni strani pa tudi ugodnejše, saj ne bosta v negotovosti glede svoje premoženjske situacije.
