Prenos lastninske pravice na nepremičnini

02. september 2024

Lastninska pravica na nepremičnini je pravica imeti neko nepremičnino v posesti, jo uporabljati in uživati ter z njo razpolagati. Gre za najobsežnejšo stvarno pravico, ki ne more biti vezana na rok ali pogoj. To pomeni, da pogojen ali začasen prenos lastninske pravice na njej absolutno ni mogoč.

Za prenos morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Sklenjena morata biti zavezovalni in razpolagalni pravni posel, odsvojitelj pa mora biti razpolagalno sposoben. Najpogosteje se prenaša s kupoprodajno pogodbo, mogoč pa je tudi prenos z darilno pogodbo, z darilno pogodbo za primer smrti, s sklepom sodišča, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju itd.

Preden se dogovor o prodaji dokončno zaključi, se običajno opravi pregled, s katerim se analizira samo stanje nepremičnine, ugotavljajo morebitne hipoteke, služnosti ali druge pravice, ki bi nepremičnino lahko obremenjevale. Po pregledu se napravi pogodba.

Za prenos sta torej potrebna dva pravna posla. Z obligacijskim oz. zavezovalnim poslom se stranki zgolj zavežeta, kupec k izročitvi kupnine, prodajalec pa k izročitvi nepremičnine, tako da bo kupec na njej lahko pridobil lastninsko pravico. To se izvede z zemljiškoknjižnim dovolilom. Gre za izrecno, nepogojno izjavo, da prodajalec dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Z njim se pravica lahko prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, nujno pa mora biti notarsko overjeno. Običajno se dovolilo nahaja že v sami prodajni pogodbi, lahko pa gre za samostojno listino. V kolikor se nahaja v pogodbi, mora biti ta overjena, sicer pa zadošča zgolj, da je pogodba sklenjena v pisni obliki.

Drugi potreben pravni posel je stvarnopravni oz. razpolagalni posel. Gre za sporazum, s katerim odsvojitelj izjavi, da prenaša lastninsko pravico, kupec pa, da lastninsko pravico sprejema. Poseben pogoj, ki mora biti izpolnjen za razpolagalni pravni posel, je prodajalčevo razpolagalno upravičenje. Bistvena razlika z zavezovalnim pravnim poslom je, da se z njim zemljiškoknjižno dovolilo dejansko izroči kupcu, s tem pa se kupec lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik.

Lastninsko pravico na nepremičnini kupec pridobi šele s trenutkom vpisa v zemljiško knjigo.

V primeru prodaje nepremičnine se mora plačati tudi davek na promet nepremičnin. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec, davčna obveznost pa nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se nepremičnina prenese.

OSTALE NOVICE

  • in Novice 2024

    Andrej Kirm in Matej Perpar prepoznana v publikaciji Who’s Who Legal

    Partnerja Odvetniške družbe KIRM PERPAR, Andreja Kirma in Mateja Perparja, je publikacija Who’s Who Legal prepoznala kot ‘Thought Leaders Data 2025’. Andrej je uvrščen med vodilne slovenske strokovnjake na področju varnosti podatkov in informacijske tehnologije, Matej pa na področju zasebnosti in zaščite podatkov ter na področju t...
  • in Novice 2024

    Ženitna oziroma predporočna pogodba

    Pred nedavnim so bila premoženjska razmerja med zakoncema (enako velja tudi za zunajzakonska partnerja in partnerja v istospolni zvezi) urejena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je to področje urejal strogo, brez možnosti pogodbenih sprememb zakonskih določb. Vendar je Družinski zakonik (DZ), ki je začel veljati leta 20...
  • in Novice 2024, Novosti v zakonodaji

    Novosti v slovenski zakonodaji: Pravica do odklopa (ZDR-1D)

    Dne 16. novembra 2023 je začel veljati noveliran Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1D), ki v 142.a členu uveljavlja pravico do odklopa. Ta od delodajalca zahteva, da delavcem zagotovi pravico, s katero omogoči, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela (predvsem med prazniki, vikendom, času koriščenja le...
TOP