Prenos lastninske pravice na nepremičnini

02. september 2024

Lastninska pravica na nepremičnini je pravica imeti neko nepremičnino v posesti, jo uporabljati in uživati ter z njo razpolagati. Gre za najobsežnejšo stvarno pravico, ki ne more biti vezana na rok ali pogoj. To pomeni, da pogojen ali začasen prenos lastninske pravice na njej absolutno ni mogoč.

Za prenos morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Sklenjena morata biti zavezovalni in razpolagalni pravni posel, odsvojitelj pa mora biti razpolagalno sposoben. Najpogosteje se prenaša s kupoprodajno pogodbo, mogoč pa je tudi prenos z darilno pogodbo, z darilno pogodbo za primer smrti, s sklepom sodišča, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju itd.

Preden se dogovor o prodaji dokončno zaključi, se običajno opravi pregled, s katerim se analizira samo stanje nepremičnine, ugotavljajo morebitne hipoteke, služnosti ali druge pravice, ki bi nepremičnino lahko obremenjevale. Po pregledu se napravi pogodba.

Za prenos sta torej potrebna dva pravna posla. Z obligacijskim oz. zavezovalnim poslom se stranki zgolj zavežeta, kupec k izročitvi kupnine, prodajalec pa k izročitvi nepremičnine, tako da bo kupec na njej lahko pridobil lastninsko pravico. To se izvede z zemljiškoknjižnim dovolilom. Gre za izrecno, nepogojno izjavo, da prodajalec dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Z njim se pravica lahko prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, nujno pa mora biti notarsko overjeno. Običajno se dovolilo nahaja že v sami prodajni pogodbi, lahko pa gre za samostojno listino. V kolikor se nahaja v pogodbi, mora biti ta overjena, sicer pa zadošča zgolj, da je pogodba sklenjena v pisni obliki.

Drugi potreben pravni posel je stvarnopravni oz. razpolagalni posel. Gre za sporazum, s katerim odsvojitelj izjavi, da prenaša lastninsko pravico, kupec pa, da lastninsko pravico sprejema. Poseben pogoj, ki mora biti izpolnjen za razpolagalni pravni posel, je prodajalčevo razpolagalno upravičenje. Bistvena razlika z zavezovalnim pravnim poslom je, da se z njim zemljiškoknjižno dovolilo dejansko izroči kupcu, s tem pa se kupec lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik.

Lastninsko pravico na nepremičnini kupec pridobi šele s trenutkom vpisa v zemljiško knjigo.

V primeru prodaje nepremičnine se mora plačati tudi davek na promet nepremičnin. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec, davčna obveznost pa nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se nepremičnina prenese.

OSTALE NOVICE

  • in Novice 2025

    Delitev skupnega premoženja zakoncev

    Ko pride do razveze, je eden izmed najzahtevnejših vidikov urejanje skupnega premoženja. Kako se deli premoženje, ki sta ga partnerja pridobila skupaj? Kakšna so pravila in na kaj morate biti pozorni? V tem prispevku vam podajamo jasna in uporabna pojasnila. Kaj je skupno premoženje? Skupno premoženje obsega vse, kar zakonca ali izvenzakonska partn...
  • in Novice 2025

    Davek na stanovanjske nepremičnine

    Slovenija se sooča s številnimi izzivi na stanovanjskem trgu, kot so sivi najemni trg, pomanjkanje preglednosti in prekomerno število praznih stanovanj. Da bi spodbudili smotrno uporabo in oddajanje nepremičnin v najem, je vlada predlagala uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine. Davek bi obdavčil vse nepremičnine razen tistih, kjer lastnik dejan...
  • in Novice 2025, SELA

    Novice združenja SELA Q4 2024

    Na voljo je najnovejši pregled najpomembnejših zakonodajnih sprememb držav članic združenja SELA....
TOP