Prenos lastninske pravice na nepremičnini

02. september 2024

Lastninska pravica na nepremičnini je pravica imeti neko nepremičnino v posesti, jo uporabljati in uživati ter z njo razpolagati. Gre za najobsežnejšo stvarno pravico, ki ne more biti vezana na rok ali pogoj. To pomeni, da pogojen ali začasen prenos lastninske pravice na njej absolutno ni mogoč.

Za prenos morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Sklenjena morata biti zavezovalni in razpolagalni pravni posel, odsvojitelj pa mora biti razpolagalno sposoben. Najpogosteje se prenaša s kupoprodajno pogodbo, mogoč pa je tudi prenos z darilno pogodbo, z darilno pogodbo za primer smrti, s sklepom sodišča, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju itd.

Preden se dogovor o prodaji dokončno zaključi, se običajno opravi pregled, s katerim se analizira samo stanje nepremičnine, ugotavljajo morebitne hipoteke, služnosti ali druge pravice, ki bi nepremičnino lahko obremenjevale. Po pregledu se napravi pogodba.

Za prenos sta torej potrebna dva pravna posla. Z obligacijskim oz. zavezovalnim poslom se stranki zgolj zavežeta, kupec k izročitvi kupnine, prodajalec pa k izročitvi nepremičnine, tako da bo kupec na njej lahko pridobil lastninsko pravico. To se izvede z zemljiškoknjižnim dovolilom. Gre za izrecno, nepogojno izjavo, da prodajalec dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Z njim se pravica lahko prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, nujno pa mora biti notarsko overjeno. Običajno se dovolilo nahaja že v sami prodajni pogodbi, lahko pa gre za samostojno listino. V kolikor se nahaja v pogodbi, mora biti ta overjena, sicer pa zadošča zgolj, da je pogodba sklenjena v pisni obliki.

Drugi potreben pravni posel je stvarnopravni oz. razpolagalni posel. Gre za sporazum, s katerim odsvojitelj izjavi, da prenaša lastninsko pravico, kupec pa, da lastninsko pravico sprejema. Poseben pogoj, ki mora biti izpolnjen za razpolagalni pravni posel, je prodajalčevo razpolagalno upravičenje. Bistvena razlika z zavezovalnim pravnim poslom je, da se z njim zemljiškoknjižno dovolilo dejansko izroči kupcu, s tem pa se kupec lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik.

Lastninsko pravico na nepremičnini kupec pridobi šele s trenutkom vpisa v zemljiško knjigo.

V primeru prodaje nepremičnine se mora plačati tudi davek na promet nepremičnin. Zavezanec za plačilo davka je prodajalec, davčna obveznost pa nastane takrat, ko je sklenjena pogodba, na podlagi katere se nepremičnina prenese.

OSTALE NOVICE

  • in Novice 2025

    Nova zakonodaja o tujcih in njihovem zaposlovanju: Kaj prinašata noveli Zakona o tujcih in Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev?

    Državni zbor Republike Slovenije je aprila 2025 sprejel dve pomembni noveli, ki temeljito spreminjata pravni okvir za priseljevanje in zaposlovanje tujcev. Gre za Novelo Zakona o tujcih (ZTuj-2I) ter Novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E). Obe sta usklajeni z evropsko Direktivo (EU) 2021/1883, katere cilj je olajšat...
  • in Novice 2025

    Prepoved konkurenčne dejavnosti

    Delovno razmerje je dvostranski pogodbeni odnos, pri katerem nastanejo pravice in obveznosti tako za delodajalca kot za delavca. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 33. do 42. opredeljuje dolžnosti delavca, med katerimi je ena pomembnejših prepoved konkurenčne dejavnosti. Namen te prepovedi je varovanje lojalnosti delavca do delodajalca ...
  • in Novice 2025

    Izročilna pogodba

    Kaj je izročilna pogodba? Izročilna pogodba ali tako imenovana pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), od 546. do 556. člena. S to pogodbo se izročitelj zaveže, da bo prenesel in razdelil svoje premoženje (bodisi del premoženja bodisi celotno premoženje), ki ga ima ob sklenitvi pogodbe, svojim potomcem...
TOP