Predlog novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)

23. april 2020

V okviru postopnega sproščanja omejitvenih ukrepov bi se lahko kmalu nadaljevalo odločanje tudi v nenujnih sodnih in upravnih zadevah. To in nekatere druge spremembe vsebuje predlog novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) v nadaljevanju: »ZZUSUDJZ«), ki jo je vlada sprejela na redni seji dne 21. aprila 2020.

Z uveljavitjivo novele ZZUSUDJZ bodo sodišča lahko ponovno odločala in vročala sodna pisanja tudi v nenujnih zadevah, če bodo zagotovila opravo teh dejanj v skladu s pogoji, ki jih bo za varno in nemoteno delovanje z odredbo določil predsednik Vrhovnega sodišča in na način, da bo preprečeno širjenje virusa ter zagotovljeno zdravje in življenje ljudi. Sodišča se bodo lahko v skladu s to določbo sama odločila, ali so sposobna zagotoviti delo ob upoštevanju zgornjih pogojev. Ne glede na nadaljevanje odločanja roki v nenujnih zadevah tako za stranke kot za sodišča v času trajanja ukrepa še naprej ne bodo tekli.

Druga bistvena sprememba je povezana s postopki zaradi insolventnosti. Ti v skladu z Zakonom o sodiščih sicer štejejo za nujne postopke, vendar jih je predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo z dne 30. marca 2020 določil kot nenujne. Za postopke zaradi insolventnosti ZFPPIPP v 121. členu določa, da stranka v primeru zamude roka ali izostanka z naroka, na katerem bi morala dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, tega po preteku roka ne more več storiti. Ta določba je namenjena hitrosti postopka in predvsem varstvu pravic strank in drugih oseb v postopku, vendar pa bi v trenutnih izrednih razmerah lahko predstavljala znaten poseg v pravice strank, ki zaradi epidemije in v zvezi z njo povezanih omejevalnih ukrepov svojih pravic niso mogle pravočasno uveljaviti. Vlada zato predlaga, naj sodišča odločajo o vlogah tudi v primeru, če je oseba zamudila rok ali izostala z naroka, sodišče pa odločitve še ni sprejelo. Seveda bo morala stranka ob opravi procesnega dejanja izkazati razlog za zamudo, povezan z epidemijo COVID-19.

Rahljanje ukrepov je predvideno tudi za upravne postopke. Ponovno se bodo predvidoma začele izvajati ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec v neposrednem stiku, upravni organi pa bodo začeli z vročanjem odločb, sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Kot pri sodnem odločanju bo tudi odločanje v upravnih zadevah dovoljeno le, če bo zagotovljeno preprečevanje širjenja virusa ter če ne bo ogroženo življenje in zdravje ljudi. Namesto osebnega vročanja vlada predlaga vročanje v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal. Ta pravila o vročanju pa se ne uporabljajo za nenujne prekrškovne zadeve. Predlagana novela podobno pri upravnih ne posega na določbe zakona, ki določa prekinitev teka rokov za stranke in upravne organe. Roki tako kot doslej tudi po uveljavitvi novele ne bodo tekli, bo pa s temi spremembami omogočeno nadaljevanje postopkov in s tem manjšanje zaostankov.

OSTALE NOVICE

  • in Novice 2024

    Andrej Kirm in Matej Perpar prepoznana v publikaciji Who’s Who Legal

    Partnerja Odvetniške družbe KIRM PERPAR, Andreja Kirma in Mateja Perparja, je publikacija Who’s Who Legal prepoznala kot ‘Thought Leaders Data 2025’. Andrej je uvrščen med vodilne slovenske strokovnjake na področju varnosti podatkov in informacijske tehnologije, Matej pa na področju zasebnosti in zaščite podatkov ter na področju t...
  • in Novice 2024

    Prenos lastninske pravice na nepremičnini

    Lastninska pravica na nepremičnini je pravica imeti neko nepremičnino v posesti, jo uporabljati in uživati ter z njo razpolagati. Gre za najobsežnejšo stvarno pravico, ki ne more biti vezana na rok ali pogoj. To pomeni, da pogojen ali začasen prenos lastninske pravice na njej absolutno ni mogoč....
  • in Novice 2024

    Ženitna oziroma predporočna pogodba

    Pred nedavnim so bila premoženjska razmerja med zakoncema (enako velja tudi za zunajzakonska partnerja in partnerja v istospolni zvezi) urejena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je to področje urejal strogo, brez možnosti pogodbenih sprememb zakonskih določb. Vendar je Družinski zakonik (DZ), ki je začel veljati leta 20...
TOP