Kaj je izročilna pogodba?
Izročilna pogodba ali tako imenovana pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), od 546. do 556. člena. S to pogodbo se izročitelj zaveže, da bo prenesel in razdelil svoje premoženje (bodisi del premoženja bodisi celotno premoženje), ki ga ima ob sklenitvi pogodbe, svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.
Izročilna pogodba predstavlja torej način prenosa premoženja, ki ima dednopravne učinke, saj izročitelj že vnaprej prenese svoje premoženje, ki ga je imel ob sklenitvi pogodbe, na svoje potomce.
Predpostavke izročilne pogodbe
Za veljavnost izročilne pogodbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
• Pogodbo morajo skleniti izključno fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju.
• Vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci morajo soglašati s pogodbo.
• Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj ta oblika zagotavlja pravno veljavnost in preprečuje morebitne spore.
• Predmet izročitve je lahko le premoženje, ki pripada izročitelju ob sklenitvi pogodbe.
Predmet izročilne pogodbe
Predmet pogodbe je lahko zgolj premoženje, ki ga ima izročitelj ob sklenitvi pogodbe, ne pa tudi tisto, kar bi šlo v njegovo zapuščino po smrti. Med to premoženje sodijo nepremičnine, premičnine, poslovni deleži, delnice, terjatve in podobno.
Kdo so lahko stranke izročilne pogodbe?
Poleg izročitelja so lahko stranke pogodbe njegovi potomci (ne glede na oddaljenost v sorodstvenem razmerju), posvojenci in njihovi potomci, kot tudi zakonec ali zunajzakonski partner.
Dednopravne posledice izročilne pogodbe
Če pogodbo podpišejo vsi zakoniti dediči, premoženje iz pogodbe ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri dedovanju, prav tako se ne všteva v obseg za določitev nujnega deleža. Če vsi dediči ne soglašajo, pogodba nima enakih učinkov – v takem primeru se šteje za darilo, razen če manjkajoči dediči kasneje soglašajo (z izjavo v notarski obliki). Enako velja, če se je izročitelju po izročitvi in razdelitvi (sklenitvi izročilne pogodbe), s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.
Zakonec oziroma zunajzakonski partner mora za polni učinek pogodbe prav tako soglašati. Če se s pogodbo ne strinja, obdrži pravico do nujnega deleža, kar pomeni, da se izročeno premoženje šteje za darilo pri izračunu njegovega deleža.
Možnost pridržka pravic
Izročitelj si lahko v pogodbi pridrži pravico do užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja (zase, za zakonca ali koga tretjega), pravico do dosmrtne rente v naravi ali v denarju, dosmrtnega preživljanja ali drugega nadomestila. To pomeni, da si izročitelj zagotovi, da bo do svoje smrti on ali njegov zakonec ali tretja oseba uživala premoženje, ki ga je prenesel na potomce. V primeru izročitve nepremičnin, v katerih je izročitelj prebival, si lahko izročitelj izgovori, da bo do svoje smrti v teh nepremičninah bival ter jih uporabljal (če gre za kmetijska zemljišča, si lahko izgovori tudi uživanje plodov zemljišča – pridelkov zemljišča).
Odgovornost za dolgove
Potomci s sklenitvijo pogodbe niso odgovorni za izročiteljeve dolgove, razen če pogodba določa drugače.
Postopek sklenitve pogodbe in vpis v zemljiško knjigo
Pred sklenitvijo pogodbe je treba pridobiti določene listine, kot je lokacijska informacija, še posebej če gre za nepremičnine, zlasti kmetijska zemljišča. Po uskladitvi besedila, mora pogodbo potrditi še notar, nato se pogodba odobri pri pristojnih organih (če je to zahtevano) in priglasi davčnemu organu. Notar nato izvede vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Možnost preklica pogodbe
Izročilna pogodba ni nujno dokončna. Izročitelj ima možnost preklica pogodbe, če se izkaže, da so potomci hudo nehvaležni. Če se potomec ne ravna po temeljnih moralnih načelih in se izkaže za hudo nehvaležnega, lahko izročitelj zahteva vračilo premoženja. Prav tako ima izročitelj pravico do preklica, če potomec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe (npr. preživljanje).
Davčne posledice
V skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila mora biti izročilna pogodba po potrditvi v obliki notarskega zapisa priglašena davčnemu organu, torej FURS-u. Ta priglasitev se izvede s predpisanim obrazcem, pri čemer je ključno, da so vsi podatki pravilno izpolnjeni. Zlasti v primerih, ko izročilna pogodba vključuje tudi izplačila med potomci, je treba te transakcije obravnavati v okviru izročitve premoženja in ne kot darilo med potomci, kar bi imelo drugačne davčne posledice.
Poleg tega je treba na FURS napovedati tudi morebitni davek na kapitalski dobiček, če pride do odsvojitve nepremičnine, oziroma uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, če so izpolnjeni pogoji za odlog davčne obveznosti za primer podaritve kapitala.
Prednosti izročilne pogodbe
Ena največjih prednosti izročilne pogodbe je ta, da premoženje, preneseno na dediče, ne spada v zapuščino. To pomeni, da se ne upošteva pri izračunavanju obračunske vrednosti zapuščine. Izročitelj tako ne potrebuje oporoke za premoženje, ki ga je razdelil v izročilni pogodbi, kar poenostavi postopek po njegovi smrti.
Dodatna prednost je tudi ta, da lahko izročitelj še naprej uporablja določeno premoženje, kot je nepremičnina, in se dogovori za užitek, dosmrtno rento ali celo preživljanje, kar mu omogoča varnost v starosti.
Izročilna pogodba, darilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku
Darilna pogodba, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku so štiri različne vrste pogodb, ki se nanašajo na razdelitev premoženja v različnih življenjskih obdobjih ali situacijah. Pri izbiri najprimernejše oblike pogodbe je treba upoštevati specifične okoliščine posameznika, pravice pogodbene stranke ter morebitne posledice, ki izhajajo iz sklenitve določene pogodbe. Vse te pogodbe je potrebno skleniti v ustrezni obliki z ustrezno vsebino, saj ima vsaka svojo specifičnost, ki vpliva na lastninsko razmerje, obveznosti strank in davčne dajatve.
Izročilna pogodba se od drugih treh pogodb razlikuje v več ključnih vidikih:
1. Pogodbeni stranki: Izročilno pogodbo lahko sklenejo izročitelj (oseba, ki prenaša premoženje) in njegovi potomci ter zakonec/izvenzakonski partner. Nasprotno pa lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju, darilno pogodbo ali pogodbo o preužitku skleneta izročitelj in katera koli druga oseba, ne nujno njegov dedič.
2. Prenos lastninske pravice: Pri izročilni pogodbi lastninska pravica na premoženju preide na prevzemnike takoj po sklenitvi pogodbe. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je prenos lastninske pravice odložen do smrti preživljanca.
3. Narava pogodbe: Izročilna pogodba je lahko neodplačna, kar pomeni, da izročitelj ne prejema nobenega nadomestila za preneseno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni, saj izročitelj prejema določene dajatve ali storitve v zameno za prenos premoženja.
4. Vpliv na nujni delež: Če se vsi potomci in zakonec strinjajo z izročilno pogodbo, nujni dediči nimajo pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja. Pri darilni pogodbi pa lahko nujni dediči zahtevajo vračilo daril ali njihov nujni delež iz daril, ki jih je izročitelj dal kateri koli osebi.
