Evropski parlament in države članice EU so 23. aprila 2022 sklenile politični dogovor o Aktu o digitalnih storitvah, priprave katerega se je Evropska komisija lotila že v letu 2020. Evropska zakonodaja s tega področja je namreč zastarela – področje digitalnih storitev je bilo v EU nazadnje urejeno pred več kot 20 leti, širjenje ponarejenega blaga, sovražnega govora in kibernetskih groženj, pa je pokazalo potrebo po njegovi posodobitvi.
Z Aktom o digitalnih storitvah se uvajajo strožja pravila za odgovornost spletnih platform glede nezakonitih in škodljivih vsebin. S tem bo zagotovljena boljša zaščita uporabnikov interneta in varnejše spletno okolje. Akt morajo sicer Evropski parlament in države članice potrditi še v zakonodajnem postopku. Ko bo akt uradno sprejet, se bo neposredno uporabljal po vsej EU, uporabljati pa se bo začel petnajst mesecev od začetka veljavnosti oziroma 1. januarja 2024, če ta datum nastopi pozneje.
V nova pravila so vključene različne spletne posredniške storitve, njihove obveznosti pa so odvisne od njihove vloge, velikosti in vpliva na spletni ekosistem. Med te spletne posredniške storitve spadajo: posredniške storitve, ki ponujajo omrežno infrastrukturo (ponudniki dostopa so interneta, registratorji domenskih imen), storitve gostovanja (infrastruktura v oblaku, storitve spletnega gostovanja), zelo veliki spletni iskalniki, ki jih uporablja več kot 10 % vseh potrošnikov v EU, spletne platforme (spletne tržnice, trgovine z aplikacijami, družbeni mediji) kot tudi zelo velike platforme (ki dosegajo več kot 10 % potrošnikov v Evropi) - za slednje so predvidena posebna pravila, saj predstavljajo posebna tveganja za razširjanje nezakonitih vsebin in družbene škode. Medtem veljajo za mikro in mala podjetja nekoliko milejša pravila.
Nov Akt med drugim prinaša:
- obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah pri identifikaciji prodajalcev nezakonitega blaga,
- prepoved nekaterih vrst ciljno usmerjenih oglasov na spletnih platformah,
- obveznost spletnih platform, da zagotavljajo dostopnost notranjih sistemov za obravnavo pritožb, ki morajo biti hkrati prijazni do uporabnika,
- spletne platforme morajo za razumno obdobje (in po izdaji predhodnega opozorila) začasno prekiniti zagotavljanje svojih storitev tistim, ki pogosto objavljajo nezakonite vsebine,
- zelo velike platforme morajo enkrat letno opredeliti in oceniti sistemska tveganja,
- ponudniki posredniških storitev morajo vsaj enkrat letno objaviti jasna in preprosto razumljiva poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v določenem obdobju,
- zagotavljanje dostopa preverjenim raziskovalcem do ključnih podatkov največjih platform in iskalnikov, da bi razumeli razvoj spletnih tveganj.
Za izvajanje nadzora podjetij je načrtovana ustanovitev neodvisne svetovalne skupine koordinatorjev digitalnih storitev za nadzor nad ponudniki posredniških storitev. Vsaka članica EU bo imela en glas, medtem ko bo evropska komisija brez glasovalnih pravic.
