Uredba (EU) 2023/1114 o trgih kriptosredstev (MiCA – Markets in Crypto-Assets Regulation) predstavlja prvi celovit in usklajen regulativni okvir za trg kriptosredstev na ravni Evropske unije. Njen osnovni cilj je zagotoviti pravno varnost, preglednost trga ter višjo raven varstva potrošnikov, hkrati pa omogočiti razvoj inovacij v okviru enotnega notranjega trga EU.

V Republiki Sloveniji se MiCA uporablja skupaj z Zakonom o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev, ki določa pristojne nadzorne organe in postopke izvajanja.

Kaj ureja uredba MiCA?

MiCA vzpostavlja enotna pravila za izdajanje, javno ponudbo in opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi. Med ključnimi področji urejanja so:

• zahteve glede preglednosti in razkritij pri izdaji kriptosredstev, njihovi javni ponudbi in uvrstitvi v trgovanje;
• pogoji za izdajo dovoljenj in nadzor ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP);
• organizacijske, kapitalske in upravljavske zahteve za izdajatelje in CASP;
• varstvo imetnikov kriptosredstev in strank ponudnikov storitev;
• ukrepi za preprečevanje zlorab trga, vključno z notranjimi informacijami in manipulacijami.

Razvrstitev kriptosredstev po MiCA

MiCA razvršča kriptosredstva v tri kategorije glede na njihova tveganja in pravila, ki veljajo za njihove izdajatelje:

• žetoni elektronskega denarja (EMT),
• žetoni, vezani na sredstva (ART),
• druga kriptosredstva, ki niso EMT ali ART.

Uredba se ne uporablja za:

• edinstvena in nezamenljiva kriptosredstva (NFT),
• neprenosljive žetone,
• kriptosredstva, ki že spadajo pod obstoječo zakonodajo o finančnih storitvah.

Izdajatelji kriptosredstev in bela knjiga

Izdajatelji kriptosredstev morajo pripraviti t. i. belo knjigo, ki mora vsebovati vse bistvene informacije o izdajatelju, projektu, tehnologiji, pravicah in tveganjih.

Odvisno od vrste kriptosredstva morajo izdajatelji:

• o izdaji predhodno obvestiti pristojni organ (ATVP ali Banko Slovenije) ali
• pridobiti njegovo odobritev.

Izdajatelji morajo ravnati pošteno, strokovno in pregledno ter zagotavljati, da so vse informacije, namenjene (potencialnim) imetnikom kriptosredstev, resnične in nezavajajoče. Za izdajatelje EMT in ART veljajo dodatne stroge zahteve glede upravljanja, rezervnih sredstev in kapitalske ustreznosti.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP)

Kdo mora pridobiti dovoljenje?

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP) je pravna oseba ali drug subjekt, ki poklicno opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi za stranke. Takšne storitve lahko opravljajo le subjekti z dovoljenjem ali določeni regulirani finančni subjekti, ki so izvedli ustrezno notifikacijo.

Brez dovoljenja CASP ni dovoljeno:

• hraniti kriptosredstva za stranke,
• upravljati trgovalnih platform,
• menjavati kriptosredstva za denarna sredstva ali druga kriptosredstva,
• izvrševati naročila v imenu strank.

Pristojni organ: ATVP

V Sloveniji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pristojna za:

• izdajanje dovoljenj in nadzor CASP,
• nadzor izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, in drugih kriptosredstev,
• nadzor nad zlorabami trga kriptosredstev.

Banka Slovenije je pristojna za nadzor izdajateljev e-denarnih žetonov ter ima omejene pristojnosti nad institucijami za izdajo elektronskega denarja pri opravljanju kriptostoritev.

Postopek pridobitve CASP dovoljenja

ATVP priporoča, da se subjekti pred oddajo vloge najprej prijavijo na neformalni posvet, kjer lahko razjasnijo odprta vprašanja in predstavijo svoj poslovni model.

Ključni koraki postopka:

1. določitev vrste vloge (vloga za pridobitev dovoljenja ali uradno obvestilo po 60. členu MiCA);
2. predhodna komunikacija z ATVP (info@atvp.si);
3. priprava celovite dokumentacije (poslovni načrt, opis storitev v zvezi s kriptosredstvi, podrobnosti o vrstah računov/denarnic, vključenih v transakcije, ipd.);
4. oddaja uradne vloge v elektronski obliki;
5. postopek presoje in morebitna dopolnitev vloge;
6. vpis v centralni register ESMA po izdaji dovoljenja.

ATVP priporoča, da subjekti pri pripravi vloge poiščejo pomoč pravnega svetovalca.

Kapitalske in organizacijske zahteve za CASP

CASP-ji so zavezani k stopnjevanim kapitalskim pragom, kot jih določata člen 67 in Priloga IV uredbe MiCA. Ti so zasnovani kot bonitetni varovalni mehanizmi, sorazmerni s tveganostjo ponujene storitve:

• 50.000 EUR za svetovalne storitve,
• 125.000 EUR za upravljanje trgovalnih platform,
• 150.000 EUR za skrbniške in menjalne storitve.

CASP morajo vzpostaviti:

• jasne upravljavske strukture in notranje kontrole,
• politike za obvladovanje nasprotij interesov,
• ločevanje sredstev strank od lastnih sredstev.

Varstvo vlagateljev

MiCA bistveno krepi varstvo vlagateljev:

• obvezna objava bele knjige,
• pravica vlagateljev do odškodnine v primeru zavajajočih informacij,
• omejitev kroga subjektov, ki smejo opravljati kriptostoritve,
• nadzorni ukrepi regulatorjev, vključno z globami in odvzemom dovoljenj.

Sistem passportinga in sankcije za kršitve

Člen 59 Uredbe MiCA zahteva, da mora biti vsak subjekt, ki v EU opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, pridobiti dovoljenje pristojnega organa svoje matične države članice. Enkrat podeljeno dovoljenje zagotavlja pravico do opravljanja storitev po vseh EU (“passporting”), s čimer odpade potreba po ločenih nacionalnih odobritvah.

Ta režim uvaja enoten sistem odobritve, ki bistveno zmanjšuje obremenitve glede skladnosti v različnih jurisdikcijah in vzpostavlja standardiziran nadzorni okvir. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP), ki nimajo veljavne licence ali delujejo zunaj njenega obsega, so podvrženi regulativnim izvršilnim ukrepom.

Členi 111 do 115 MiCa predvidevajo sankcije za kršitve Uredbe, in sicer globe do 15 milijonov EUR za pravne osebe in globe do 700.000 EUR za fizične osebe.

Nadzorni organi imajo dodatna pooblastila za začasno odvzemanje dovoljenj, zamrznitev sredstev ter javno objavo kršitev, da zagotovijo odvračilni učinek in ohranijo zaupanje v trg.

Zaključek

MiCA predstavlja temeljno preobrazbo regulacije trga kriptosredstev v EU. Za ponudnike storitev ne pomeni zgolj formalne registracije, temveč uvedbo celovitega sistema skladnosti, primerljivega s tradicionalnim finančnim sektorjem.

Priporočilo

Subjektom, ki delujejo ali nameravajo delovati na področju kriptosredstev, se priporoča pravočasna pravna in organizacijska priprava, vključno s presojo kapitalske ustreznosti, notranjih kontrol in pogojev za pridobitev CASP dovoljenja.

Naša odvetniška pisarna je svetovala prodajalcu Magyar Vagon Kft. pri pomembni transakciji, ki je vključevala dobavo 20 potniških vagonov in štirih novih večsistemskih lokomotiv Slovenskim železnicam, kar je del nacionalnega programa posodobitve železniškega voznega parka. Projekt, v skupni vrednosti približno 97 milijonov EUR, predstavlja eno pomembnejših nedavnih naložb v slovenski železniški sektor, katere cilj je izboljšati udobje potnikov, operativno učinkovitost in čezmejno interoperabilnost.

Ta posel dokazuje našo sposobnost svetovanja pri tehnično zahtevnih transakcijah visoke vrednosti v reguliranih panogah, pri čemer združujemo strokovno znanje na področju gospodarskih pogodb, prometnega prava in javnih naročil, ter potrjuje naše dobre rezultate v železniškem in širšem infrastrukturnem sektorju.

Več o transakciji si lahko preberete na naslednji povezavi.

Slovenija je po več kot dveh desetletjih dočakala obsežno prenovo medijske zakonodaje. Državni zbor je sprejel novi Zakon o medijih (ZMed-1), ki prinaša temeljite spremembe in se odziva na potrebe sodobnega, digitaliziranega medijskega okolja.

Zakon vključuje širok spekter deležnikov: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje, civilno družbo in širšo javnost. Njegov glavni cilj je zaščititi svobodo izražanja in zagotoviti celovito, kakovostno obveščenost javnosti.

ZMed-1 temelji na treh vsebinskih stebrih, ki se medsebojno dopolnjujejo. Prvi steber ureja svobodo izražanja, neodvisnost medijev ter novinarsko in uredniško avtonomijo. V tem okviru zakon med drugim novinarjem zagotavlja pravico do zaščite vira in izrecno prepoveduje uporabo vdorne programske opreme za nadzor njihovih komunikacijskih naprav. Poleg tega predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijskih vsebinah, kar prispeva k preglednosti in odgovorni rabi tehnologij v javnem diskurzu.

Drugi steber se osredotoča na spodbujanje in zaščito medijske pluralnosti, torej raznolikosti virov informacij in mnenj. Zakon v ta namen vzpostavlja postopek za priglasitev in presojo medijskih koncentracij ter uvaja sodobne finančne mehanizme za podporo pluralnosti, vključno z digitalizacijo tiskanih medijev in razvojem digitalnih platform.

Tretji steber določa obveznosti in odgovornosti izdajateljev ter uvaja nujne omejitve medijske dejavnosti za zaščito javnega interesa. Zakon prinaša večjo transparentnost z obveznim razkritjem lastništva in virov financiranja medijev, vključno z informacijami o državnem oglaševanju. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju širjenja sovražnega govora in nasilja v medijskem prostoru, kar dopolnjuje odgovorno uredniško politiko.

Zakon je v skladu z evropskimi smernicami in zakonodajo. Med drugim sledi Evropskemu aktu o svobodi medijev (EMFA) in Uredbi o digitalnih storitvah (DSA), s čimer Slovenija svojo medijsko ureditev prilagaja evropskim standardom.

ZMed-1 je razdeljen na osem poglavij:
• I. Splošne določbe,
• II. Svoboda izražanja in neodvisnost medijev ter novinarska in uredniška avtonomija,
• III. Spodbujanje in zaščita medijske pluralnosti,
• IV. Obveznosti in odgovornosti izdajateljev ter nujne omejitve medijske dejavnosti,
• V. Posebne določbe o izvajanju radijske in televizijske dejavnosti,
• VI. Nadzor,
• VII. Kazenske določbe,
• VIII. Prehodne in končne določbe.

S sprejemom ZMed-1 Slovenija dobiva sodoben in celovit zakon, ki odgovarja na aktualne izzive medijskega prostora in postavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj svobodnega, pluralnega in odgovornega medijskega okolja.

Ukrep 80/90/100 oz. Dogovor o delu s krajšim delovnim časom

Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sprejeta 20. junija 2025, prinaša nekaj ključnih novosti. Med drugim dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki ureja pravico delavca, zaposlenega za polni delovni čas, da predlaga dogovorno spremembo pogodbe o zaposlitvi in prehod na delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Ta pravica velja za delavce, ki so dopolnili 58 let starosti ali imajo vsaj 35 let pokojninske dobe.

V takem primeru se določi nova plača v višini 90 % osnovne plače za polni delovni čas. Za namene invalidskega in pokojninskega zavarovanja pa se šteje, kot da so plačani prispevki v višini 100 % osnovne plače. Ukrep je torej namenjen delavcem, ki se približujejo upokojitvi, saj jim omogoča, da delajo manj (80 % časa), prejemajo skoraj polno plačo (90 %), pri tem pa se njihova osnova za odmero pokojnine ne zmanjša.

Ukrep se bo uvedel s prehodnim obdobjem tako, da bo v letu 2026 in 2027 veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato pa se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let.

Pravice v primeru krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo

Delavci, ki se odločijo za krajši delovni čas pred upokojitvijo, imajo po novem zagotovljene številne pravice, ki jim omogočajo boljšo socialno varnost in lažji prehod v upokojitev. S spremembami, ki uvajajo posebno zavarovalno podlago (šifra 122 – delavec pred upokojitvijo, ki dela s KDČ 80%), se ureja njihov položaj v okviru različnih socialnih zavarovanj in delovnopravne ureditve.

1. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Kljub skrajšanemu delovnemu času bo delavcem priznana pokojninska doba v celotnem obsegu – kot če bi delali polni delovni čas. To pomeni, da bo obdobje štelo kot 100 % zavarovalna doba, kar je ključno za izračun pokojnine.

2. Zdravstveno zavarovanje

Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju ostaja omejitev – bolniško nadomestilo bo odmerjeno glede na dejanski obseg opravljenega dela. To pomeni, da delavec ne more prejeti nadomestila za več ur, kot jih je dejansko delal, niti ne v višjem znesku, kot znaša osnova za plačilo prispevkov.

3. Starševsko varstvo in nadomestila

Čeprav področje starševskega varstva ni ključno za to starostno skupino, pa velja opozoriti, da se starševsko nadomestilo priznava v skladu z obsegom prijave v zavarovanje – torej za delež ur, ki jih zajema zaposlitev, ne glede na dejanski delovni čas.

4. Zavarovanje za primer brezposelnosti

V primeru brezposelnosti se pravice uveljavljajo sorazmerno – znesek denarnega nadomestila se odmeri glede na obseg zaposlitve (torej 80 %), kar pomeni, da krajši delovni čas vpliva tudi na višino nadomestila.

5. Dolgotrajna oskrba

Na področju dolgotrajne oskrbe se zaradi spremembe obsega delovnega časa pravice ne spremenijo – višina plačanih prispevkov namreč ne vpliva na višino upravičenj.

6. Delovnopravni vidik

Delavci s krajšim delovnim časom pred upokojitvijo bodo izenačeni z ostalimi delavci, ki delajo s krajšim časom v posebnih primerih. Ključna razlika je pri plači – ta znaša 90 % osnovne plače za polni delovni čas, kot določa 67.b člen ZDR-1.

Spremenjena pogodba o zaposlitvi določa, da je delovni čas razporejen na dnevni ali tedenski ravni (80 % polnega delovnega časa). Posebna zaščita pa jim prepoveduje nadurno delo, prav tako pa ni dovoljeno začasno ali neenakomerno prerazporejanje delovnega časa.

7. Regres, odpravnina in druge pravice

Delavci prejmejo regres za letni dopust in odpravnino v celotnem znesku, kot velja tudi za druge posebne primere krajšega delovnega časa. Druge pravice se priznavajo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), v okviru statusa oseb po 67. členu (krajši delovni čas v posebnih primerih).

Zaključek

Nova ureditev krajšega delovnega časa pred upokojitvijo prinaša številne pozitivne spremembe in varovalke za starejše delavce. Ti bodo lahko postopno prešli v upokojitev brez izgube ključnih pravic, z večjo varnostjo in jasno določenimi pogoji.

Evropski parlament in Svet sta maja 2023 sprejela Direktivo (EU) 2023/970, ki prinaša nove obveznosti za delodajalce, s katerimi želijo v EU povečati transparentnost plačne politike v podjetjih. Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, kot so informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z ravnjo plač zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter obveznosti poročanja o razlikah v plačilih med spoloma za podjetja z več kot sto zaposlenimi, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.Direktiva (EU) 2023/970

Do 7. junija 2026 morajo vse države članice, tudi Slovenija, preneseti evropsko direktivo v domačo zakonodajo. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predvidevajo, da bo direktiva v slovenski pravni red prenesena do omenjenega roka.

Obveznosti glede preglednosti plačil

Direktiva predvideva številne obveznosti, ki se nanašajo tako na fazo zaposlovanja kot na čas trajanja delovnega razmerja:

• Pred zaposlitvijo bodo morali delodajalci kandidatom razkriti začetno plačo ali plačni razpon, ki temelji na objektivnih, spolno nevtralnih merilih. Hkrati bo prepovedano spraševanje o preteklih plačah, oglasi in nazivi delovnih mest pa bodo morali biti spolno nevtralni.

• V času zaposlitve bodo morali delodajalci zaposlenim zagotoviti hiter dostop do meril za določanje osnovne in variabilne plače ter napredovanja. Tudi ta merila bodo morala biti razumljiva, javno dostopna in spolno nevtralna (mikro podjetja z manj kot 50 zaposlenimi so lahko delno izvzeta).

• Pravica do informacij bo zaposlenim omogočala, da pisno zahtevajo podatke o svoji plači in o povprečnih plačah po spolu v primerljivih kategorijah. Delodajalec bo moral odgovoriti v dveh mesecih, pogodbe pa ne bodo smele vsebovati prepovedi razkrivanja lastne plače ob uveljavljanju pravice do enakega plačila.

Obvezno poročanje o plačni vrzeli

Podjetja, ki imajo najmanj sto zaposelnih, bodo morala poročati o plačni vrzeli za predhodno koledarsko leto glede na leto poročanja. Direktiva določa, da je treba zagotoviti informacije o: plačni vrzeli na podlagi spola; plačni vrzeli na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih; vrzeli med medianama plač na podlagi spola; vrzeli med medianama plač na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih; deležu žensk in moških, ki prejemajo dopolnilne ali spremenljive dele; razmerju med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačnem razredu; plačni vrzeli na podlagi spola med delavci po kategorijah delavcev, razčlenjeno po običajni osnovni plači v dopolnilnih ali spremenljivih delih.

Podjetja bodo morala glede na število zaposlenih začeti z rednim poročanjem o plačni vrzeli, in sicer:

• Podjetja z ≥ 250 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2027, nato vsako leto.

• Podjetja s 150–249 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2027, nato na tri leta.

• Podjetja s 100–149 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2031, nato na tri leta.

• Podjetja z manj kot 100 zaposlenimi: poročanje je prostovoljno, razen če država določi drugače.

Poročilo mora potrditi poslovodstvo po posvetu z reprezentativnimi sindikati. Izbrane podatke bo treba predložiti javnemu organu in jih vsaj delno objaviti.

Ukrepanje ob ugotovljenih razlikah

Če poročilo razkrije več kot 5-odstotno nepojasnjeno razliko v povprečni plači znotraj posamezne kategorije delavcev, bo moral delodajalec skupaj s predstavniki delavcev opraviti skupno oceno plačil, analizirati vzroke za razliko, določiti ukrepe za odpravo in jih tudi izvesti v razumnem roku.

Pravna zaščita in sankcije Direktiva uvaja tudi okrepljeno pravno varstvo zaposlenih:

• Uvedeno je obrnjeno dokazno breme: če delavec predloži indice o neenakem plačilu, mora delodajalec dokazati zakonitost razlike.

• Zaposleni bodo upravičeni do polne odškodnine, ki vključuje izgubljeni dohodek, zamudne obresti in morebitno nepremoženjsko škodo.

Za nespoštovanje obveznosti (npr. neoddaja poročila ali neukrepanje ob več kot 5-odstotni vrzeli) morajo države v okviru prenosa direktive do 7. Junija 2026 v svojo zakonodajo vključiti učinkovite in odvračilne sankcije, vključno z denarnimi kaznimi in izključitvijo iz javnih razpisov.

Kaj lahko delodajalci naredijo že danes?

Pomembna je predvsem pravočasna prilagoditev sistemov in praks. Priporoča se naslednje korake:

– Pregled plačnih sistemov in ovrednotenje delovnih mest na podlagi objektivnih meril;

– Vzpostavitev ustrezne podatkovne baze za izvoz podatkov za pripravo poročil;

– Posodobitev kadrovskih postopkov;

– Izobraževanje kadrovske službe, zlasti glede spolno nevtralnega jezika in prepovedi spraševanja o plačni zgodovini, ter

– Redno notranje spremljanje plačne vrzeli in identifikacija morebitnih neskladij.

Zaključek

Direktiva (EU) 2023/970 jasno sporoča, da transparentnost plač postaja novo poslovno pravilo in obveza na evropskih tleh. Slovenska podjetja, ki se bodo pravočasno pripravila, se ne bodo le izognila morebitnim kaznim, temveč bodo tudi okrepila zaupanje zaposlenih in izboljšala svojo konkurenčnost kot delodajalci.

Z 19. junijem 2025 je začela veljati deveta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-I). Ena najpomembnejših sprememb je uskladitev zakonodaje z odločbo Ustavnega sodišča (U-I-414/20-13) iz maja 2023, ki je razsodilo, da je bila dotedanja ureditev glede ustavitve imenovanja upraviteljev v novih zadevah v neskladju z ustavo.

Novela zdaj jasneje določa, v katerih primerih posameznik ne more biti imenovan za upravitelja v novih postopkih. To velja zlasti, kadar je zoper osebo že pravnomočno vložena obtožnica ali pa je razpisana glavna obravnava zaradi suma storitve določenih kaznivih dejanj, ki zaradi svoje narave vzbujajo dvom o primernosti osebe za opravljanje te funkcije. Imenovanje ni dovoljeno tudi v primeru, če gre za kaznivo dejanje, povezano z opravljanjem nalog upravitelja, ali za hujša kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, ko je že uvedena preiskava ali je obtožnica že pravnomočna. Poleg tega novela določa, da mora pravosodni minister hitro odločiti o začasni ustavitvi imenovanja, če so za to izpolnjeni pogoji.

Poleg sprememb, povezanih z imenovanjem upraviteljev, novela prinaša še vrsto drugih pomembnih vsebinskih in tehničnih dopolnitev. Med drugim zakon zdaj med prednostne terjatve uvršča tudi nezavarovane terjatve za prispevke, ki so nastale pred začetkom postopkov sodnega prestrukturiranja ali insolventnosti. Določbe o tako imenovanih »ključnih pogodbah dolžnika«, ki so za njegovo poslovanje bistvene (npr. pogodbe o dobavi, brez katerih bi moral dolžnik ustaviti svojo dejavnost), so bile prenesene in natančneje opredeljene v novem členu zakona.

Spremembe so bile uvedene tudi v zvezi z začetnimi stroški stečaja in dopolnjevanjem nepopolnih predlogov za začetek postopka, da bi bili ti postopki bolj učinkoviti in manj obremenjujoči. Poleg tega novela določa, da lahko v postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom ta obdrži svoja denarna sredstva, kar predstavlja pomembno novost v primerjavi z dosedanjo prakso. Za boljšo preglednost je bil dopolnjen tudi način vodenja evidence sklepov o odpustu obveznosti.

Zakon se dotika tudi že začetih postopkov. Če je bil ob uveljavitvi novele že začet postopek davčne izvršbe za izterjavo davkov, prispevkov ali drugih prednostnih terjatev, mora davčni organ v enem mesecu po uveljavitvi zakona izdati sklep o ustavitvi takega postopka.

S temi spremembami novela ZFPPIPP-I vzpostavlja boljše ravnotežje med varovanjem integritete insolvenčnih postopkov in spoštovanjem temeljnih pravic posameznikov. Prav tako vključuje več praktičnih izboljšav, ki naj bi pripomogle k bolj učinkovitemu vodenju postopkov v praksi.

Evropska unija je z Aktom o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci) sprejela prvo celovito zakonodajo na svetu, ki ureja področje umetne inteligence (AI). Cilj novega pravnega okvira je vzpostaviti temelje za zanesljivo, pregledno in varno uporabo umetne inteligence, ki bo delovala v korist ljudi in ob spoštovanju temeljnih pravic.

Gre za zakonodajo, ki uravnoteženo združuje spodbujanje inovacij in potrebo po varstvu temeljnih vrednot Evropske unije. Posebnost Akta je v tem, da uvaja pristop, ki temelji na stopnji tveganja, kar omogoča različno strogost regulacije glede na potencialno škodo, ki jo AI lahko povzroči.

Zakaj umetna inteligenca potrebuje regulacijo?

Umetna inteligenca je že postala del našega vsakdana. Velika večina AI sistemov je koristna in varna, a nekateri lahko predstavljajo resna tveganja za človekove pravice, zasebnost, varnost in družbeno pravičnost. Prav zato je potreben jasen in zavezujoč pravni okvir.

Akt o umetni inteligenci sistematično ureja razvoj in uporabo AI tehnologij, pri čemer temelji na tem, kakšno stopnjo tveganja določeni sistemi predstavljajo za posameznike in družbo.

Štiri ravni tveganja: Od prepovedi do popolne svobode

Uredba razlikuje med štirimi kategorijami umetne inteligence, glede na ocenjeno tveganje:

1. Nesprejemljivo tveganje (Unacceptable Risk)

AI sistemi, ki pomenijo jasno grožnjo človekovim pravicam, so prepovedani. To vključuje:

• uporabo manipulativnih tehnik,
• izkoriščanje ranljivih skupin (npr. otrok, oseb z invalidnostmi),
• socialno točkovanje po vzoru Kitajske,
• biometrično identifikacijo v realnem času na javnih mestih,
• prepoznavanje čustev v šolah ali na delovnem mestu.

Takšne prakse so v EU nedopustne, saj posegajo v zasebnost, dostojanstvo in svobodo posameznika.

2. Visoko tveganje (High Risk)

Visoko rizični sistemi vključujejo AI, ki se uporablja na občutljivih področjih, kot so:

• zdravstvo (npr. diagnoze),
• promet (npr. avtonomna vozila),
• zaposlovanje (npr. razvrščanje kandidatov),
• pravosodje (npr. pomoč pri odločanju sodnikov),
• izobraževanje (npr. ocenjevanje učencev).

Za te sisteme veljajo stroge zahteve, med drugim:

• ocena tveganj pred uvedbo,
• uporaba zanesljivih in nediskriminatornih podatkov,
• zagotavljanje sledljivosti in človeškega nadzora,
• visoka kibernetska varnost.

Cilj je zmanjšati morebitne negativne posledice in povečati zaupanje uporabnikov.

3. Omejeno tveganje (Limited Risk)
Sistemi z omejenim tveganjem, kot so klepetalni roboti (chatboti) ali orodja za generiranje vsebin, morajo biti pregledni. Uporabniki morajo vedeti, kdaj komunicirajo z AI in kdaj je vsebina, ki jo vidijo, umetno ustvarjena (npr. deepfake videi).

Preglednost zmanjšuje možnost zavajanja in manipulacije, hkrati pa omogoča bolj ozaveščeno uporabo tehnologije.

4. Minimalno tveganje (Minimal Risk)

Največja skupina AI sistemov – denimo AI filtri za spam, sistemi za priporočila v spletnih trgovinah ali orodja v videoigrah – ne predstavljajo pomembnega tveganja. Zanje Akt o umetni inteligenci ne predpisuje posebnih pravil.

Novi izzivi: Generativna umetna inteligenca

Posebna skrb je namenjena generativnim AI sistemom, kot so veliki jezikovni modeli (npr. ChatGPT) in AI orodja za ustvarjanje slik ali videov. Ti sistemi se pogosto uporabljajo za najrazličnejše namene in imajo lahko sistemski vpliv na družbo.

Akt zato uvaja posebna pravila za modele splošnega namena, vključno z:

• obveznostjo zagotavljanja preglednosti,
• spoštovanjem avtorskih pravic,
• označevanjem vsebin, ki jih ustvari AI,
• ocenjevanjem in obvladovanjem sistemskih tveganj.

Ta del uredbe bo začel veljati avgusta 2025, z možnostjo dokazovanja skladnosti prek prostovoljnega kodeksa ravnanja.

Kdo bo skrbel za izvajanje pravil?

Za usklajeno izvajanje Akta o umetni inteligenci bo odgovoren Evropski urad za umetno inteligenco, ki bo tesno sodeloval z nacionalnimi nadzornimi organi. Ti bodo:

• nadzirali skladnost s pravili,
• obravnavali kršitve in
• spremljali dolgoročne učinke zakonodaje na družbo, inovacije in temeljne pravice.

Kako bo akt začel delovati v praksi?

Akt o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024, vendar se njegove določbe uveljavljajo postopoma:

– Prepovedi in obveznosti glede pismenosti na področju umetne inteligence so začele veljati že 2. februarja 2025;
– Pravila upravljanja in obveznosti za umetnointeligenčne modele za splošne namene se bodo začela uporabljati 2. avgusta 2025;
– Za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja, ki so vgrajeni v regulirane proizvode, pa velja podaljšano prehodno obdobje do 2. avgusta 2027.

Sklep: Evropa kot vodilna sila odgovorne umetne inteligence

Evropska unija je s sprejetjem Akta o umetni inteligenci stopila na čelo globalnega prizadevanja za etično in človeku prijazno regulacijo AI. Z uravnoteženim pristopom med zaščito temeljnih pravic in spodbujanjem inovacij želi oblikovati prihodnost, v kateri tehnologija služi človeku – ne obratno.

Z novo zakonodajo Evropa ne ureja le svojega notranjega trga, temveč nastopa kot globalna normativna sila, ki lahko vpliva tudi na oblikovanje standardov izven meja EU.

23. maja 2025 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel nov Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), s čimer je Slovenija naredila pomemben korak k celoviti in sistemsko urejeni zaščiti digitalnega okolja.

Besedilo zakona je pripravil Urad Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV), sprejet pa je bil na predlog vlade. Zakon ne predstavlja le nacionalne nadgradnje kibernetske varnosti, temveč tudi prenos evropske Direktive (EU) 2022/2555 (NIS 2) v slovenski pravni red.

Kaj prinaša ZInfV-1?

ZInfV-1 celovito ureja področje informacijske in kibernetske varnosti v Sloveniji. Njegov glavni namen je vzpostaviti učinkovit nacionalni sistem informacijske varnosti, ki vključuje:

• pristojni nacionalni organ za usmerjanje in nadzor,
• organ za obvladovanje večjih incidentov in kriz,
• enotno kontaktno točko za povezovanje z institucijami EU in CSIRT skupinami,
• skupine za odzivanje na incidente (CSIRT), ki bodo formalno vključene v sistem tehnične pomoči in ukrepanja.

Zakon opredeljuje tudi obveznost sprejetja nacionalne Strategije kibernetske varnosti, ureja področje kibernetske obrambe, sodelovanje pristojnih organov ter izmenjavo informacij in certificiranje na področju varnosti IKT.

Kdo je zavezan k ukrepanju?

Zakon določa zavezance, ki so praviloma subjekti iz javnega ali zasebnega sektorja, opredeljeni v prilogah zakona. Nekateri pa so vključeni tudi na podlagi njihove vloge v kritični infrastrukturi, ne glede na priloge. V skladu z direktivo NIS 2 se širi tudi nabor sektorjev in podjetij, ki morajo zagotavljati visoko raven kibernetske varnosti.

Med ključne obveznosti zavezancev sodijo:

• izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj,
• obvezno poročanje o pomembnih incidentih,
• uporaba digitalne platforme za samoregistracijo in priglasitev incidentov,
• povečana odgovornost vodstev podjetij pri upravljanju informacijske varnosti.

Kaj zakon pomeni za podjetja?

ZInfV-1 bo pomembno vplival na slovensko gospodarstvo, saj podjetja spodbuja k:

• izboljšanju varnostnih ukrepov za zaščito omrežij in informacijskih sistemov,
• povečanju pripravljenosti na kibernetske grožnje,
• zmanjševanju poslovnih in finančnih tveganj zaradi morebitnih napadov,
• poenostavljenemu čezmejnemu poslovanju znotraj EU z usklajenimi pravili in standardi.

Zakon tako ne pomeni le dodatnih obveznosti, ampak tudi konkurenčno prednost – skladnost z zakonodajo bo znak zanesljivosti in zaupanja vrednega poslovanja.

Spodbuda za razvoj, inovacije in nova delovna mesta

ZInfV-1 spodbuja tudi razvoj varnostnih tehnologij in inovacij. Povečano povpraševanje po varnostnih rešitvah bo:

• spodbudilo rast slovenskih IKT podjetij,
• omogočilo regionalni razvoj na področju digitalne varnosti,
• ustvarilo nova delovna mesta za strokovnjake s področja kibernetske varnosti,
• okrepilo vlaganja v znanja in digitalne kompetence.

ZInfV-1 je strateško pomembna zakonodaja, ki utrjuje temelje za varno, zaupanja vredno in digitalno odporno družbo. Gre za več kot le tehnično ureditev – gre za nujno investicijo v prihodnost, ki koristi državi, podjetjem in vsem uporabnikom digitalnih storitev.

Državni zbor Republike Slovenije je aprila 2025 sprejel dve pomembni noveli, ki temeljito spreminjata pravni okvir za priseljevanje in zaposlovanje tujcev. Gre za Novelo Zakona o tujcih (ZTuj-2I) ter Novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E). Obe sta usklajeni z evropsko Direktivo (EU) 2021/1883, katere cilj je olajšati prihod visoko usposobljenih delavcev iz držav zunaj EU, hkrati pa zakonodaja prinaša tudi konkretne rešitve za sezonske delavce, digitalne nomade ter zaščito migrantov na trgu dela.
zakon o tujcih, zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, delo tujcev, samozaposlovanje
1. Uskladitev z evropsko zakonodajo in krepitev sistema modre karte EU

Ena izmed osrednjih novosti obeh novel je okrepitev modre karte EU, ki omogoča zaposlitev visoko usposobljenih delavcev. Pogoji za njeno pridobitev so zdaj bolj prilagojeni sodobnemu trgu dela:

• Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za najmanj šest mesecev (prej za najmanj eno leto).
• Pri nereguliranih poklicih bo dovolj že dokazilo o vsaj treh letih ustreznih delovnih izkušenj v zadnjih sedmih letih – brez formalne izobrazbe.
• V poklicih s področja informacijske tehnologije bo možna pridobitev modre karte tudi brez akademskih kvalifikacij.
• Novi kriterij določa, da mora biti plača tujca vsaj v višini povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji (prej je bila zahteva 1,5-kratnik).

Dodatno novela omogoča kratkotrajno mobilnost imetnikov modre karte – tujci z veljavno modro karto, izdano v drugi državi EU, lahko zdaj vstopajo v Slovenijo za opravljanje poslovne dejavnosti do 90 dni v kateremkoli 180-dnevnem obdobju. Pri tem morajo imeti tudi potno listino, po potrebi pa predložijo dokazila o namenu poslovnega obiska.

Po novem lahko tudi osebe, ki jim je bila v Sloveniji ali drugi državi EU priznana mednarodna zaščita, zaprosijo za modro karto EU. Zahtevek lahko vloži bodisi tujec sam bodisi njegov delodajalec. Če oseba v času odločanja izgubi status zaščite, lahko še vedno prebiva in dela v Sloveniji do pravnomočne odločitve. Prav tako lahko modro karto zaprosi oseba z zaščito iz druge države EU, če zakonito prebiva v Sloveniji.

2. Digitalni nomadi in nova oblika dovoljenja za začasno prebivanje

Slovenija se pridružuje državam, ki prepoznavajo globalni trend dela na daljavo – zakon zdaj omogoča dovoljenje za začasno prebivanje digitalnim nomadom, torej tujcem, ki za tuja podjetja ali kot samozaposleni delajo na daljavo.

Pogoji za pridobitev dovoljenja vključujejo:

• veljavno potno listino,
• ustrezno zdravstveno zavarovanje,
• zadostna finančna sredstva (vsaj dvakratnik povprečne neto plače v Sloveniji),
• in odsotnost razlogov za zavrnitev, kot jih določa zakon.

3. Prva dovoljenja za delo tudi za prosilce za mednarodno zaščito

Zakon odpira vrata na trg dela tudi nekaterim prosilcem za mednarodno zaščito, če izpolnjujejo določene pogoje:

• niso bili pravnomočno obsojeni za težje kaznivo dejanje,
• so vključeni v obvezna socialna zavarovanja zaradi zaposlitve,
• in so bili v zadnjih štirih mesecih zavarovani vsaj tri mesece.

Podobno lahko tujci, ki jim je bila prošnja za zaščito zavrnjena, vendar so že pol leta vključeni v delo in socialna zavarovanja, zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in delo še pred iztekom roka za prostovoljni odhod.

4. Uvedba potovalne odobritve in sistem ETIAS

Novela Zakona o tujcih uvaja tudi nov institut potovalne odobritve v skladu z evropsko Uredbo 2018/1240. Odločanje o odobritvi bo v pristojnosti Policije, pritožbeni postopki pa bodo potekali preko evropskega sistema ETIAS. Pritožba mora biti vložena v slovenskem jeziku in ne zadrži izvršitve odločbe.

5. Novosti na področju zaposlovanja tujcev (ZZSDT)

Dodatni pogoji za delodajalce

Pri izdaji soglasja za zaposlitev tujega delavca se uvaja dodatni pogoj: delodajalec v zadnjih šestih mesecih ne sme odpustiti delavcev iz poslovnih razlogov. Ta omejitev pa ne velja, če delodajalec:

• tujcu zagotovi plačo v višini najmanj povprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto, ali
• v postopku dokaže, da v evidenci brezposelnih ni oseb, ki jih je odpustil iz poslovnih razlogov in ki bi izpolnjevale pogoje za razpisano delovno mesto.

Zaposlovanje na podlagi potrdila o vloženi prošnji

Tujci bodo lahko začeli z delom že pred izdajo dovoljenja, če so vložili prošnjo in bodo opravljali poklice, določene v posebni odredbi ministra. Pogoj je tudi zagotovljen 80-urni tečaj slovenskega jezika.

Možnost zaposlitve za tujce z drugimi dovoljenji

Tudi tujci z dovoljenjem za prebivanje iz drugih razlogov (npr. študenti, družinski člani) se bodo lahko zaposlili pred izdajo delovnega dovoljenja – na podlagi informativnega lista Zavoda za zaposlovanje.

Sezonsko delo tudi v turizmu in gostinstvu

Ob pomanjkanju kadrov novela omogoča sezonsko delo ne le v kmetijstvu in gozdarstvu, temveč tudi v turizmu in gostinstvu. Pogoj ostaja sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Nova evidenca delodajalcev kršiteljev

Vzpostavlja se evidenca delodajalcev, kaznovanih zaradi kršitev delovne zakonodaje, ki bo javno dostopna tudi tujcem.

Uvedba elektronske prijave mednarodnih prevozov

Tuji prevozniki iz tretjih držav bodo morali prijaviti izvajanje storitev v Sloveniji prek ZRSZ, s čimer se zagotavlja boljši nadzor in zmanjševanje nelojalne konkurence.

Popravki za sezonske delavce

ZRSZ bo lahko dovoljenje za sezonsko delo izdal v desetih dneh, če je tujec že opravljal sezonsko delo v zadnjih petih letih. V primeru razveljavitve dovoljenja pa bo tujcu pripadala pavšalna odškodnina v višini trikratnika bruto minimalne plače.

6. Sklepna misel

Obe noveli predstavljata celovito modernizacijo migracijske zakonodaje v Sloveniji. Prinašata večjo fleksibilnost za visoko usposobljene delavce, boljše pogoje za sezonske delavce, več pravne varnosti za migrante ter učinkovitejši nadzor nad delodajalci. Skladnost z evropsko zakonodajo je korak v smeri odprte, a urejene migracijske politike, ki odgovarja na potrebe slovenskega trga dela in širših družbenih izzivov.