Ukrep 80/90/100 oz. Dogovor o delu s krajšim delovnim časom

Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sprejeta 20. junija 2025, prinaša nekaj ključnih novosti. Med drugim dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki ureja pravico delavca, zaposlenega za polni delovni čas, da predlaga dogovorno spremembo pogodbe o zaposlitvi in prehod na delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Ta pravica velja za delavce, ki so dopolnili 58 let starosti ali imajo vsaj 35 let pokojninske dobe.

V takem primeru se določi nova plača v višini 90 % osnovne plače za polni delovni čas. Za namene invalidskega in pokojninskega zavarovanja pa se šteje, kot da so plačani prispevki v višini 100 % osnovne plače. Ukrep je torej namenjen delavcem, ki se približujejo upokojitvi, saj jim omogoča, da delajo manj (80 % časa), prejemajo skoraj polno plačo (90 %), pri tem pa se njihova osnova za odmero pokojnine ne zmanjša.

Ukrep se bo uvedel s prehodnim obdobjem tako, da bo v letu 2026 in 2027 veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato pa se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let.

Pravice v primeru krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo

Delavci, ki se odločijo za krajši delovni čas pred upokojitvijo, imajo po novem zagotovljene številne pravice, ki jim omogočajo boljšo socialno varnost in lažji prehod v upokojitev. S spremembami, ki uvajajo posebno zavarovalno podlago (šifra 122 – delavec pred upokojitvijo, ki dela s KDČ 80%), se ureja njihov položaj v okviru različnih socialnih zavarovanj in delovnopravne ureditve.

1. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Kljub skrajšanemu delovnemu času bo delavcem priznana pokojninska doba v celotnem obsegu – kot če bi delali polni delovni čas. To pomeni, da bo obdobje štelo kot 100 % zavarovalna doba, kar je ključno za izračun pokojnine.

2. Zdravstveno zavarovanje

Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju ostaja omejitev – bolniško nadomestilo bo odmerjeno glede na dejanski obseg opravljenega dela. To pomeni, da delavec ne more prejeti nadomestila za več ur, kot jih je dejansko delal, niti ne v višjem znesku, kot znaša osnova za plačilo prispevkov.

3. Starševsko varstvo in nadomestila

Čeprav področje starševskega varstva ni ključno za to starostno skupino, pa velja opozoriti, da se starševsko nadomestilo priznava v skladu z obsegom prijave v zavarovanje – torej za delež ur, ki jih zajema zaposlitev, ne glede na dejanski delovni čas.

4. Zavarovanje za primer brezposelnosti

V primeru brezposelnosti se pravice uveljavljajo sorazmerno – znesek denarnega nadomestila se odmeri glede na obseg zaposlitve (torej 80 %), kar pomeni, da krajši delovni čas vpliva tudi na višino nadomestila.

5. Dolgotrajna oskrba

Na področju dolgotrajne oskrbe se zaradi spremembe obsega delovnega časa pravice ne spremenijo – višina plačanih prispevkov namreč ne vpliva na višino upravičenj.

6. Delovnopravni vidik

Delavci s krajšim delovnim časom pred upokojitvijo bodo izenačeni z ostalimi delavci, ki delajo s krajšim časom v posebnih primerih. Ključna razlika je pri plači – ta znaša 90 % osnovne plače za polni delovni čas, kot določa 67.b člen ZDR-1.

Spremenjena pogodba o zaposlitvi določa, da je delovni čas razporejen na dnevni ali tedenski ravni (80 % polnega delovnega časa). Posebna zaščita pa jim prepoveduje nadurno delo, prav tako pa ni dovoljeno začasno ali neenakomerno prerazporejanje delovnega časa.

7. Regres, odpravnina in druge pravice

Delavci prejmejo regres za letni dopust in odpravnino v celotnem znesku, kot velja tudi za druge posebne primere krajšega delovnega časa. Druge pravice se priznavajo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), v okviru statusa oseb po 67. členu (krajši delovni čas v posebnih primerih).

Zaključek

Nova ureditev krajšega delovnega časa pred upokojitvijo prinaša številne pozitivne spremembe in varovalke za starejše delavce. Ti bodo lahko postopno prešli v upokojitev brez izgube ključnih pravic, z večjo varnostjo in jasno določenimi pogoji.

Evropski parlament in Svet sta maja 2023 sprejela Direktivo (EU) 2023/970, ki prinaša nove obveznosti za delodajalce, s katerimi želijo v EU povečati transparentnost plačne politike v podjetjih. Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, kot so informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z ravnjo plač zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter obveznosti poročanja o razlikah v plačilih med spoloma za podjetja z več kot sto zaposlenimi, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.Direktiva (EU) 2023/970

Do 7. junija 2026 morajo vse države članice, tudi Slovenija, preneseti evropsko direktivo v domačo zakonodajo. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predvidevajo, da bo direktiva v slovenski pravni red prenesena do omenjenega roka.

Obveznosti glede preglednosti plačil

Direktiva predvideva številne obveznosti, ki se nanašajo tako na fazo zaposlovanja kot na čas trajanja delovnega razmerja:

• Pred zaposlitvijo bodo morali delodajalci kandidatom razkriti začetno plačo ali plačni razpon, ki temelji na objektivnih, spolno nevtralnih merilih. Hkrati bo prepovedano spraševanje o preteklih plačah, oglasi in nazivi delovnih mest pa bodo morali biti spolno nevtralni.

• V času zaposlitve bodo morali delodajalci zaposlenim zagotoviti hiter dostop do meril za določanje osnovne in variabilne plače ter napredovanja. Tudi ta merila bodo morala biti razumljiva, javno dostopna in spolno nevtralna (mikro podjetja z manj kot 50 zaposlenimi so lahko delno izvzeta).

• Pravica do informacij bo zaposlenim omogočala, da pisno zahtevajo podatke o svoji plači in o povprečnih plačah po spolu v primerljivih kategorijah. Delodajalec bo moral odgovoriti v dveh mesecih, pogodbe pa ne bodo smele vsebovati prepovedi razkrivanja lastne plače ob uveljavljanju pravice do enakega plačila.

Obvezno poročanje o plačni vrzeli

Podjetja, ki imajo najmanj sto zaposelnih, bodo morala poročati o plačni vrzeli za predhodno koledarsko leto glede na leto poročanja. Direktiva določa, da je treba zagotoviti informacije o: plačni vrzeli na podlagi spola; plačni vrzeli na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih; vrzeli med medianama plač na podlagi spola; vrzeli med medianama plač na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih; deležu žensk in moških, ki prejemajo dopolnilne ali spremenljive dele; razmerju med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačnem razredu; plačni vrzeli na podlagi spola med delavci po kategorijah delavcev, razčlenjeno po običajni osnovni plači v dopolnilnih ali spremenljivih delih.

Podjetja bodo morala glede na število zaposlenih začeti z rednim poročanjem o plačni vrzeli, in sicer:

• Podjetja z ≥ 250 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2027, nato vsako leto.

• Podjetja s 150–249 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2027, nato na tri leta.

• Podjetja s 100–149 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2031, nato na tri leta.

• Podjetja z manj kot 100 zaposlenimi: poročanje je prostovoljno, razen če država določi drugače.

Poročilo mora potrditi poslovodstvo po posvetu z reprezentativnimi sindikati. Izbrane podatke bo treba predložiti javnemu organu in jih vsaj delno objaviti.

Ukrepanje ob ugotovljenih razlikah

Če poročilo razkrije več kot 5-odstotno nepojasnjeno razliko v povprečni plači znotraj posamezne kategorije delavcev, bo moral delodajalec skupaj s predstavniki delavcev opraviti skupno oceno plačil, analizirati vzroke za razliko, določiti ukrepe za odpravo in jih tudi izvesti v razumnem roku.

Pravna zaščita in sankcije Direktiva uvaja tudi okrepljeno pravno varstvo zaposlenih:

• Uvedeno je obrnjeno dokazno breme: če delavec predloži indice o neenakem plačilu, mora delodajalec dokazati zakonitost razlike.

• Zaposleni bodo upravičeni do polne odškodnine, ki vključuje izgubljeni dohodek, zamudne obresti in morebitno nepremoženjsko škodo.

Za nespoštovanje obveznosti (npr. neoddaja poročila ali neukrepanje ob več kot 5-odstotni vrzeli) morajo države v okviru prenosa direktive do 7. Junija 2026 v svojo zakonodajo vključiti učinkovite in odvračilne sankcije, vključno z denarnimi kaznimi in izključitvijo iz javnih razpisov.

Kaj lahko delodajalci naredijo že danes?

Pomembna je predvsem pravočasna prilagoditev sistemov in praks. Priporoča se naslednje korake:

– Pregled plačnih sistemov in ovrednotenje delovnih mest na podlagi objektivnih meril;

– Vzpostavitev ustrezne podatkovne baze za izvoz podatkov za pripravo poročil;

– Posodobitev kadrovskih postopkov;

– Izobraževanje kadrovske službe, zlasti glede spolno nevtralnega jezika in prepovedi spraševanja o plačni zgodovini, ter

– Redno notranje spremljanje plačne vrzeli in identifikacija morebitnih neskladij.

Zaključek

Direktiva (EU) 2023/970 jasno sporoča, da transparentnost plač postaja novo poslovno pravilo in obveza na evropskih tleh. Slovenska podjetja, ki se bodo pravočasno pripravila, se ne bodo le izognila morebitnim kaznim, temveč bodo tudi okrepila zaupanje zaposlenih in izboljšala svojo konkurenčnost kot delodajalci.

Z 19. junijem 2025 je začela veljati deveta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-I). Ena najpomembnejših sprememb je uskladitev zakonodaje z odločbo Ustavnega sodišča (U-I-414/20-13) iz maja 2023, ki je razsodilo, da je bila dotedanja ureditev glede ustavitve imenovanja upraviteljev v novih zadevah v neskladju z ustavo.

Novela zdaj jasneje določa, v katerih primerih posameznik ne more biti imenovan za upravitelja v novih postopkih. To velja zlasti, kadar je zoper osebo že pravnomočno vložena obtožnica ali pa je razpisana glavna obravnava zaradi suma storitve določenih kaznivih dejanj, ki zaradi svoje narave vzbujajo dvom o primernosti osebe za opravljanje te funkcije. Imenovanje ni dovoljeno tudi v primeru, če gre za kaznivo dejanje, povezano z opravljanjem nalog upravitelja, ali za hujša kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, ko je že uvedena preiskava ali je obtožnica že pravnomočna. Poleg tega novela določa, da mora pravosodni minister hitro odločiti o začasni ustavitvi imenovanja, če so za to izpolnjeni pogoji.

Poleg sprememb, povezanih z imenovanjem upraviteljev, novela prinaša še vrsto drugih pomembnih vsebinskih in tehničnih dopolnitev. Med drugim zakon zdaj med prednostne terjatve uvršča tudi nezavarovane terjatve za prispevke, ki so nastale pred začetkom postopkov sodnega prestrukturiranja ali insolventnosti. Določbe o tako imenovanih »ključnih pogodbah dolžnika«, ki so za njegovo poslovanje bistvene (npr. pogodbe o dobavi, brez katerih bi moral dolžnik ustaviti svojo dejavnost), so bile prenesene in natančneje opredeljene v novem členu zakona.

Spremembe so bile uvedene tudi v zvezi z začetnimi stroški stečaja in dopolnjevanjem nepopolnih predlogov za začetek postopka, da bi bili ti postopki bolj učinkoviti in manj obremenjujoči. Poleg tega novela določa, da lahko v postopku osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom ta obdrži svoja denarna sredstva, kar predstavlja pomembno novost v primerjavi z dosedanjo prakso. Za boljšo preglednost je bil dopolnjen tudi način vodenja evidence sklepov o odpustu obveznosti.

Zakon se dotika tudi že začetih postopkov. Če je bil ob uveljavitvi novele že začet postopek davčne izvršbe za izterjavo davkov, prispevkov ali drugih prednostnih terjatev, mora davčni organ v enem mesecu po uveljavitvi zakona izdati sklep o ustavitvi takega postopka.

S temi spremembami novela ZFPPIPP-I vzpostavlja boljše ravnotežje med varovanjem integritete insolvenčnih postopkov in spoštovanjem temeljnih pravic posameznikov. Prav tako vključuje več praktičnih izboljšav, ki naj bi pripomogle k bolj učinkovitemu vodenju postopkov v praksi.

Evropska unija je z Aktom o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci) sprejela prvo celovito zakonodajo na svetu, ki ureja področje umetne inteligence (AI). Cilj novega pravnega okvira je vzpostaviti temelje za zanesljivo, pregledno in varno uporabo umetne inteligence, ki bo delovala v korist ljudi in ob spoštovanju temeljnih pravic.

Gre za zakonodajo, ki uravnoteženo združuje spodbujanje inovacij in potrebo po varstvu temeljnih vrednot Evropske unije. Posebnost Akta je v tem, da uvaja pristop, ki temelji na stopnji tveganja, kar omogoča različno strogost regulacije glede na potencialno škodo, ki jo AI lahko povzroči.

Zakaj umetna inteligenca potrebuje regulacijo?

Umetna inteligenca je že postala del našega vsakdana. Velika večina AI sistemov je koristna in varna, a nekateri lahko predstavljajo resna tveganja za človekove pravice, zasebnost, varnost in družbeno pravičnost. Prav zato je potreben jasen in zavezujoč pravni okvir.

Akt o umetni inteligenci sistematično ureja razvoj in uporabo AI tehnologij, pri čemer temelji na tem, kakšno stopnjo tveganja določeni sistemi predstavljajo za posameznike in družbo.

Štiri ravni tveganja: Od prepovedi do popolne svobode

Uredba razlikuje med štirimi kategorijami umetne inteligence, glede na ocenjeno tveganje:

1. Nesprejemljivo tveganje (Unacceptable Risk)

AI sistemi, ki pomenijo jasno grožnjo človekovim pravicam, so prepovedani. To vključuje:

• uporabo manipulativnih tehnik,
• izkoriščanje ranljivih skupin (npr. otrok, oseb z invalidnostmi),
• socialno točkovanje po vzoru Kitajske,
• biometrično identifikacijo v realnem času na javnih mestih,
• prepoznavanje čustev v šolah ali na delovnem mestu.

Takšne prakse so v EU nedopustne, saj posegajo v zasebnost, dostojanstvo in svobodo posameznika.

2. Visoko tveganje (High Risk)

Visoko rizični sistemi vključujejo AI, ki se uporablja na občutljivih področjih, kot so:

• zdravstvo (npr. diagnoze),
• promet (npr. avtonomna vozila),
• zaposlovanje (npr. razvrščanje kandidatov),
• pravosodje (npr. pomoč pri odločanju sodnikov),
• izobraževanje (npr. ocenjevanje učencev).

Za te sisteme veljajo stroge zahteve, med drugim:

• ocena tveganj pred uvedbo,
• uporaba zanesljivih in nediskriminatornih podatkov,
• zagotavljanje sledljivosti in človeškega nadzora,
• visoka kibernetska varnost.

Cilj je zmanjšati morebitne negativne posledice in povečati zaupanje uporabnikov.

3. Omejeno tveganje (Limited Risk)
Sistemi z omejenim tveganjem, kot so klepetalni roboti (chatboti) ali orodja za generiranje vsebin, morajo biti pregledni. Uporabniki morajo vedeti, kdaj komunicirajo z AI in kdaj je vsebina, ki jo vidijo, umetno ustvarjena (npr. deepfake videi).

Preglednost zmanjšuje možnost zavajanja in manipulacije, hkrati pa omogoča bolj ozaveščeno uporabo tehnologije.

4. Minimalno tveganje (Minimal Risk)

Največja skupina AI sistemov – denimo AI filtri za spam, sistemi za priporočila v spletnih trgovinah ali orodja v videoigrah – ne predstavljajo pomembnega tveganja. Zanje Akt o umetni inteligenci ne predpisuje posebnih pravil.

Novi izzivi: Generativna umetna inteligenca

Posebna skrb je namenjena generativnim AI sistemom, kot so veliki jezikovni modeli (npr. ChatGPT) in AI orodja za ustvarjanje slik ali videov. Ti sistemi se pogosto uporabljajo za najrazličnejše namene in imajo lahko sistemski vpliv na družbo.

Akt zato uvaja posebna pravila za modele splošnega namena, vključno z:

• obveznostjo zagotavljanja preglednosti,
• spoštovanjem avtorskih pravic,
• označevanjem vsebin, ki jih ustvari AI,
• ocenjevanjem in obvladovanjem sistemskih tveganj.

Ta del uredbe bo začel veljati avgusta 2025, z možnostjo dokazovanja skladnosti prek prostovoljnega kodeksa ravnanja.

Kdo bo skrbel za izvajanje pravil?

Za usklajeno izvajanje Akta o umetni inteligenci bo odgovoren Evropski urad za umetno inteligenco, ki bo tesno sodeloval z nacionalnimi nadzornimi organi. Ti bodo:

• nadzirali skladnost s pravili,
• obravnavali kršitve in
• spremljali dolgoročne učinke zakonodaje na družbo, inovacije in temeljne pravice.

Kako bo akt začel delovati v praksi?

Akt o umetni inteligenci je začel veljati 1. avgusta 2024, vendar se njegove določbe uveljavljajo postopoma:

– Prepovedi in obveznosti glede pismenosti na področju umetne inteligence so začele veljati že 2. februarja 2025;
– Pravila upravljanja in obveznosti za umetnointeligenčne modele za splošne namene se bodo začela uporabljati 2. avgusta 2025;
– Za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja, ki so vgrajeni v regulirane proizvode, pa velja podaljšano prehodno obdobje do 2. avgusta 2027.

Sklep: Evropa kot vodilna sila odgovorne umetne inteligence

Evropska unija je s sprejetjem Akta o umetni inteligenci stopila na čelo globalnega prizadevanja za etično in človeku prijazno regulacijo AI. Z uravnoteženim pristopom med zaščito temeljnih pravic in spodbujanjem inovacij želi oblikovati prihodnost, v kateri tehnologija služi človeku – ne obratno.

Z novo zakonodajo Evropa ne ureja le svojega notranjega trga, temveč nastopa kot globalna normativna sila, ki lahko vpliva tudi na oblikovanje standardov izven meja EU.

23. maja 2025 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel nov Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), s čimer je Slovenija naredila pomemben korak k celoviti in sistemsko urejeni zaščiti digitalnega okolja.

Besedilo zakona je pripravil Urad Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV), sprejet pa je bil na predlog vlade. Zakon ne predstavlja le nacionalne nadgradnje kibernetske varnosti, temveč tudi prenos evropske Direktive (EU) 2022/2555 (NIS 2) v slovenski pravni red.

Kaj prinaša ZInfV-1?

ZInfV-1 celovito ureja področje informacijske in kibernetske varnosti v Sloveniji. Njegov glavni namen je vzpostaviti učinkovit nacionalni sistem informacijske varnosti, ki vključuje:

• pristojni nacionalni organ za usmerjanje in nadzor,
• organ za obvladovanje večjih incidentov in kriz,
• enotno kontaktno točko za povezovanje z institucijami EU in CSIRT skupinami,
• skupine za odzivanje na incidente (CSIRT), ki bodo formalno vključene v sistem tehnične pomoči in ukrepanja.

Zakon opredeljuje tudi obveznost sprejetja nacionalne Strategije kibernetske varnosti, ureja področje kibernetske obrambe, sodelovanje pristojnih organov ter izmenjavo informacij in certificiranje na področju varnosti IKT.

Kdo je zavezan k ukrepanju?

Zakon določa zavezance, ki so praviloma subjekti iz javnega ali zasebnega sektorja, opredeljeni v prilogah zakona. Nekateri pa so vključeni tudi na podlagi njihove vloge v kritični infrastrukturi, ne glede na priloge. V skladu z direktivo NIS 2 se širi tudi nabor sektorjev in podjetij, ki morajo zagotavljati visoko raven kibernetske varnosti.

Med ključne obveznosti zavezancev sodijo:

• izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj,
• obvezno poročanje o pomembnih incidentih,
• uporaba digitalne platforme za samoregistracijo in priglasitev incidentov,
• povečana odgovornost vodstev podjetij pri upravljanju informacijske varnosti.

Kaj zakon pomeni za podjetja?

ZInfV-1 bo pomembno vplival na slovensko gospodarstvo, saj podjetja spodbuja k:

• izboljšanju varnostnih ukrepov za zaščito omrežij in informacijskih sistemov,
• povečanju pripravljenosti na kibernetske grožnje,
• zmanjševanju poslovnih in finančnih tveganj zaradi morebitnih napadov,
• poenostavljenemu čezmejnemu poslovanju znotraj EU z usklajenimi pravili in standardi.

Zakon tako ne pomeni le dodatnih obveznosti, ampak tudi konkurenčno prednost – skladnost z zakonodajo bo znak zanesljivosti in zaupanja vrednega poslovanja.

Spodbuda za razvoj, inovacije in nova delovna mesta

ZInfV-1 spodbuja tudi razvoj varnostnih tehnologij in inovacij. Povečano povpraševanje po varnostnih rešitvah bo:

• spodbudilo rast slovenskih IKT podjetij,
• omogočilo regionalni razvoj na področju digitalne varnosti,
• ustvarilo nova delovna mesta za strokovnjake s področja kibernetske varnosti,
• okrepilo vlaganja v znanja in digitalne kompetence.

ZInfV-1 je strateško pomembna zakonodaja, ki utrjuje temelje za varno, zaupanja vredno in digitalno odporno družbo. Gre za več kot le tehnično ureditev – gre za nujno investicijo v prihodnost, ki koristi državi, podjetjem in vsem uporabnikom digitalnih storitev.

Državni zbor Republike Slovenije je aprila 2025 sprejel dve pomembni noveli, ki temeljito spreminjata pravni okvir za priseljevanje in zaposlovanje tujcev. Gre za Novelo Zakona o tujcih (ZTuj-2I) ter Novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E). Obe sta usklajeni z evropsko Direktivo (EU) 2021/1883, katere cilj je olajšati prihod visoko usposobljenih delavcev iz držav zunaj EU, hkrati pa zakonodaja prinaša tudi konkretne rešitve za sezonske delavce, digitalne nomade ter zaščito migrantov na trgu dela.
zakon o tujcih, zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, delo tujcev, samozaposlovanje
1. Uskladitev z evropsko zakonodajo in krepitev sistema modre karte EU

Ena izmed osrednjih novosti obeh novel je okrepitev modre karte EU, ki omogoča zaposlitev visoko usposobljenih delavcev. Pogoji za njeno pridobitev so zdaj bolj prilagojeni sodobnemu trgu dela:

• Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena za najmanj šest mesecev (prej za najmanj eno leto).
• Pri nereguliranih poklicih bo dovolj že dokazilo o vsaj treh letih ustreznih delovnih izkušenj v zadnjih sedmih letih – brez formalne izobrazbe.
• V poklicih s področja informacijske tehnologije bo možna pridobitev modre karte tudi brez akademskih kvalifikacij.
• Novi kriterij določa, da mora biti plača tujca vsaj v višini povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji (prej je bila zahteva 1,5-kratnik).

Dodatno novela omogoča kratkotrajno mobilnost imetnikov modre karte – tujci z veljavno modro karto, izdano v drugi državi EU, lahko zdaj vstopajo v Slovenijo za opravljanje poslovne dejavnosti do 90 dni v kateremkoli 180-dnevnem obdobju. Pri tem morajo imeti tudi potno listino, po potrebi pa predložijo dokazila o namenu poslovnega obiska.

Po novem lahko tudi osebe, ki jim je bila v Sloveniji ali drugi državi EU priznana mednarodna zaščita, zaprosijo za modro karto EU. Zahtevek lahko vloži bodisi tujec sam bodisi njegov delodajalec. Če oseba v času odločanja izgubi status zaščite, lahko še vedno prebiva in dela v Sloveniji do pravnomočne odločitve. Prav tako lahko modro karto zaprosi oseba z zaščito iz druge države EU, če zakonito prebiva v Sloveniji.

2. Digitalni nomadi in nova oblika dovoljenja za začasno prebivanje

Slovenija se pridružuje državam, ki prepoznavajo globalni trend dela na daljavo – zakon zdaj omogoča dovoljenje za začasno prebivanje digitalnim nomadom, torej tujcem, ki za tuja podjetja ali kot samozaposleni delajo na daljavo.

Pogoji za pridobitev dovoljenja vključujejo:

• veljavno potno listino,
• ustrezno zdravstveno zavarovanje,
• zadostna finančna sredstva (vsaj dvakratnik povprečne neto plače v Sloveniji),
• in odsotnost razlogov za zavrnitev, kot jih določa zakon.

3. Prva dovoljenja za delo tudi za prosilce za mednarodno zaščito

Zakon odpira vrata na trg dela tudi nekaterim prosilcem za mednarodno zaščito, če izpolnjujejo določene pogoje:

• niso bili pravnomočno obsojeni za težje kaznivo dejanje,
• so vključeni v obvezna socialna zavarovanja zaradi zaposlitve,
• in so bili v zadnjih štirih mesecih zavarovani vsaj tri mesece.

Podobno lahko tujci, ki jim je bila prošnja za zaščito zavrnjena, vendar so že pol leta vključeni v delo in socialna zavarovanja, zaprosijo za dovoljenje za prebivanje in delo še pred iztekom roka za prostovoljni odhod.

4. Uvedba potovalne odobritve in sistem ETIAS

Novela Zakona o tujcih uvaja tudi nov institut potovalne odobritve v skladu z evropsko Uredbo 2018/1240. Odločanje o odobritvi bo v pristojnosti Policije, pritožbeni postopki pa bodo potekali preko evropskega sistema ETIAS. Pritožba mora biti vložena v slovenskem jeziku in ne zadrži izvršitve odločbe.

5. Novosti na področju zaposlovanja tujcev (ZZSDT)

Dodatni pogoji za delodajalce

Pri izdaji soglasja za zaposlitev tujega delavca se uvaja dodatni pogoj: delodajalec v zadnjih šestih mesecih ne sme odpustiti delavcev iz poslovnih razlogov. Ta omejitev pa ne velja, če delodajalec:

• tujcu zagotovi plačo v višini najmanj povprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto, ali
• v postopku dokaže, da v evidenci brezposelnih ni oseb, ki jih je odpustil iz poslovnih razlogov in ki bi izpolnjevale pogoje za razpisano delovno mesto.

Zaposlovanje na podlagi potrdila o vloženi prošnji

Tujci bodo lahko začeli z delom že pred izdajo dovoljenja, če so vložili prošnjo in bodo opravljali poklice, določene v posebni odredbi ministra. Pogoj je tudi zagotovljen 80-urni tečaj slovenskega jezika.

Možnost zaposlitve za tujce z drugimi dovoljenji

Tudi tujci z dovoljenjem za prebivanje iz drugih razlogov (npr. študenti, družinski člani) se bodo lahko zaposlili pred izdajo delovnega dovoljenja – na podlagi informativnega lista Zavoda za zaposlovanje.

Sezonsko delo tudi v turizmu in gostinstvu

Ob pomanjkanju kadrov novela omogoča sezonsko delo ne le v kmetijstvu in gozdarstvu, temveč tudi v turizmu in gostinstvu. Pogoj ostaja sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Nova evidenca delodajalcev kršiteljev

Vzpostavlja se evidenca delodajalcev, kaznovanih zaradi kršitev delovne zakonodaje, ki bo javno dostopna tudi tujcem.

Uvedba elektronske prijave mednarodnih prevozov

Tuji prevozniki iz tretjih držav bodo morali prijaviti izvajanje storitev v Sloveniji prek ZRSZ, s čimer se zagotavlja boljši nadzor in zmanjševanje nelojalne konkurence.

Popravki za sezonske delavce

ZRSZ bo lahko dovoljenje za sezonsko delo izdal v desetih dneh, če je tujec že opravljal sezonsko delo v zadnjih petih letih. V primeru razveljavitve dovoljenja pa bo tujcu pripadala pavšalna odškodnina v višini trikratnika bruto minimalne plače.

6. Sklepna misel

Obe noveli predstavljata celovito modernizacijo migracijske zakonodaje v Sloveniji. Prinašata večjo fleksibilnost za visoko usposobljene delavce, boljše pogoje za sezonske delavce, več pravne varnosti za migrante ter učinkovitejši nadzor nad delodajalci. Skladnost z evropsko zakonodajo je korak v smeri odprte, a urejene migracijske politike, ki odgovarja na potrebe slovenskega trga dela in širših družbenih izzivov.

Delovno razmerje je dvostranski pogodbeni odnos, pri katerem nastanejo pravice in obveznosti tako za delodajalca kot za delavca. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v členih od 33. do 42. opredeljuje dolžnosti delavca, med katerimi je ena pomembnejših prepoved konkurenčne dejavnosti. Namen te prepovedi je varovanje lojalnosti delavca do delodajalca ter zaščita načela poštene konkurence.

Zakon s tem delavcu prepoveduje izkoriščanje posebnih znanj, izkušenj, povezav ali informacij, ki jih je pridobil pri opravljanju dela pri delodajalcu in ki jih sicer ne bi mogel pridobiti drugje, za svojo korist ali korist tretjih oseb. Prepoved velja tako med trajanjem delovnega razmerja kot tudi določen čas po njegovem prenehanju.

Vrste konkurenčnih prepovedi
ZDR-1 predvideva dve obliki prepovedi konkurenčne dejavnosti, katerih namen je zaščita interesov delodajalca:

• Konkurenčna prepoved: zakonska prepoved opravljanja dejavnosti, ki jo izvaja delodajalec, za svoj ali tuj račun v času trajanja delovnega razmerja;
• Konkurenčna klavzula: pogodbeno dogovorjena prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, s ciljem ohranjanja lojalnosti delavca do nekdanjega delodajalca.

Razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Konkurenčno prepoved določa 39. člen ZDR-1. Po tem določilu delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost delodajalca in bi lahko zanj pomenili konkurenco.

Za kršitev konkurenčne prepovedi morajo biti hkrati izpolnjeni trije pogoji:

• delavec opravlja delo ali posle za svoj ali tuj račun;
• to delo ali posli spadajo v dejavnost delodajalca;
• ravnanje delavca škoduje ali bi lahko škodovalo interesom delodajalca (že velika verjetnost škode zadostuje, ni pa nujen nastanek dejanske škode).

Kršitev konkurenčne prepovedi se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti in lahko predstavlja razlog za redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je to ustrezno opredeljeno v pogodbi ali internem aktu delodajalca.

Nasprotno pa je konkurenčna klavzula pogodbeni dogovor, ki ga urejajo 40., 41. in 42. člen ZDR-1. Gre za prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Veljavna je le, če se delavec z njo izrecno strinja – dogovorjena mora biti pisno v pogodbi o zaposlitvi; delodajalec mu je torej ne more enostransko naložiti.

Konkurenčna klavzula se lahko sklene za največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in velja le v določenih primerih prenehanja delovnega razmerja (s sporazumom, redno odpovedjo delavca, redno ali izredno odpovedjo iz krivdnih razlogov). Smiselno je, da se konkurenčna klavzula sklene, kadar delavec med delovnim razmerjem pridobi posebna tehnična, proizvodna ali poslovna znanja, ki jih sicer ne bi mogel pridobiti na prostem trgu.

S klavzulo se lahko varujejo torej zgolj znanja, informacije in povezave, ki so rezultat specifičnega znanja in izkušenj delodajalca, ne pa splošna znanja, ki jih delavec pridobi v okviru običajnega opravljanja dela. Če klavzula temelji na zaščiti splošnih znanj, je nična, saj bi tako neupravičeno omejevala ustavno pravico delavca do svobode dela.

Poleg tega klavzula ne sme delavcu onemogočiti pridobitve primerne zaposlitve. Če njeno spoštovanje delavcu onemogoča pridobivanje dohodka, primerljivega prejšnji plači, mu mora delodajalec za celotno obdobje njene veljavnosti mesečno izplačevati denarno nadomestilo, ki znaša najmanj eno tretjino povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe. V primeru, da denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ni določeno s pogodbo o zaposlitvi, konkurenčna klavzula ne velja.

Sklepna primerjava

Najpomembnejša razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo je v času njune veljavnosti: prva velja med trajanjem delovnega razmerja, druga po njegovem prenehanju. Razlikujeta se tudi po sankcijah: pri kršitvi konkurenčne prepovedi delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, medtem ko pri kršitvi konkurenčne klavzule delavec odgovarja zgolj odškodninsko.

konkurenčna dejavnost, prepoved, delovno razmerje, konkurenčna klavzula, pravice, obveznosti, prepoved konkurenčne dejavnosti, pogodba, konkurenčna prepoved, 9. člen ZDR-1, konkurenčna dejavnost, prepoved, delovno razmerje, konkurenčna klavzula, pravice, obveznosti, prepoved konkurenčne dejavnosti, pogodba, konkurenčna prepoved, 9. člen ZDR-1, konkurenčna dejavnost, prepoved, delovno razmerje, konkurenčna klavzula, pravice, obveznosti, prepoved konkurenčne dejavnosti, pogodba, konkurenčna prepoved, 9. člen ZDR-1

Kaj je izročilna pogodba?

Izročilna pogodba ali tako imenovana pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), od 546. do 556. člena. S to pogodbo se izročitelj zaveže, da bo prenesel in razdelil svoje premoženje (bodisi del premoženja bodisi celotno premoženje), ki ga ima ob sklenitvi pogodbe, svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.

Izročilna pogodba predstavlja torej način prenosa premoženja, ki ima dednopravne učinke, saj izročitelj že vnaprej prenese svoje premoženje, ki ga je imel ob sklenitvi pogodbe, na svoje potomce.

Predpostavke izročilne pogodbe

Za veljavnost izročilne pogodbe morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• Pogodbo morajo skleniti izključno fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju.
• Vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci morajo soglašati s pogodbo.
• Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj ta oblika zagotavlja pravno veljavnost in preprečuje morebitne spore.
• Predmet izročitve je lahko le premoženje, ki pripada izročitelju ob sklenitvi pogodbe.

Predmet izročilne pogodbe

Predmet pogodbe je lahko zgolj premoženje, ki ga ima izročitelj ob sklenitvi pogodbe, ne pa tudi tisto, kar bi šlo v njegovo zapuščino po smrti. Med to premoženje sodijo nepremičnine, premičnine, poslovni deleži, delnice, terjatve in podobno.

Kdo so lahko stranke izročilne pogodbe?

Poleg izročitelja so lahko stranke pogodbe njegovi potomci (ne glede na oddaljenost v sorodstvenem razmerju), posvojenci in njihovi potomci, kot tudi zakonec ali zunajzakonski partner.

Dednopravne posledice izročilne pogodbe

Če pogodbo podpišejo vsi zakoniti dediči, premoženje iz pogodbe ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri dedovanju, prav tako se ne všteva v obseg za določitev nujnega deleža. Če vsi dediči ne soglašajo, pogodba nima enakih učinkov – v takem primeru se šteje za darilo, razen če manjkajoči dediči kasneje soglašajo (z izjavo v notarski obliki). Enako velja, če se je izročitelju po izročitvi in razdelitvi (sklenitvi izročilne pogodbe), s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Zakonec oziroma zunajzakonski partner mora za polni učinek pogodbe prav tako soglašati. Če se s pogodbo ne strinja, obdrži pravico do nujnega deleža, kar pomeni, da se izročeno premoženje šteje za darilo pri izračunu njegovega deleža.

Možnost pridržka pravic

Izročitelj si lahko v pogodbi pridrži pravico do užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja (zase, za zakonca ali koga tretjega), pravico do dosmrtne rente v naravi ali v denarju, dosmrtnega preživljanja ali drugega nadomestila. To pomeni, da si izročitelj zagotovi, da bo do svoje smrti on ali njegov zakonec ali tretja oseba uživala premoženje, ki ga je prenesel na potomce. V primeru izročitve nepremičnin, v katerih je izročitelj prebival, si lahko izročitelj izgovori, da bo do svoje smrti v teh nepremičninah bival ter jih uporabljal (če gre za kmetijska zemljišča, si lahko izgovori tudi uživanje plodov zemljišča – pridelkov zemljišča).

Odgovornost za dolgove

Potomci s sklenitvijo pogodbe niso odgovorni za izročiteljeve dolgove, razen če pogodba določa drugače.

Postopek sklenitve pogodbe in vpis v zemljiško knjigo

Pred sklenitvijo pogodbe je treba pridobiti določene listine, kot je lokacijska informacija, še posebej če gre za nepremičnine, zlasti kmetijska zemljišča. Po uskladitvi besedila, mora pogodbo potrditi še notar, nato se pogodba odobri pri pristojnih organih (če je to zahtevano) in priglasi davčnemu organu. Notar nato izvede vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Možnost preklica pogodbe

Izročilna pogodba ni nujno dokončna. Izročitelj ima možnost preklica pogodbe, če se izkaže, da so potomci hudo nehvaležni. Če se potomec ne ravna po temeljnih moralnih načelih in se izkaže za hudo nehvaležnega, lahko izročitelj zahteva vračilo premoženja. Prav tako ima izročitelj pravico do preklica, če potomec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe (npr. preživljanje).

Davčne posledice

V skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila mora biti izročilna pogodba po potrditvi v obliki notarskega zapisa priglašena davčnemu organu, torej FURS-u. Ta priglasitev se izvede s predpisanim obrazcem, pri čemer je ključno, da so vsi podatki pravilno izpolnjeni. Zlasti v primerih, ko izročilna pogodba vključuje tudi izplačila med potomci, je treba te transakcije obravnavati v okviru izročitve premoženja in ne kot darilo med potomci, kar bi imelo drugačne davčne posledice.

Poleg tega je treba na FURS napovedati tudi morebitni davek na kapitalski dobiček, če pride do odsvojitve nepremičnine, oziroma uveljaviti odlog ugotavljanja davčne obveznosti, če so izpolnjeni pogoji za odlog davčne obveznosti za primer podaritve kapitala.

Prednosti izročilne pogodbe

Ena največjih prednosti izročilne pogodbe je ta, da premoženje, preneseno na dediče, ne spada v zapuščino. To pomeni, da se ne upošteva pri izračunavanju obračunske vrednosti zapuščine. Izročitelj tako ne potrebuje oporoke za premoženje, ki ga je razdelil v izročilni pogodbi, kar poenostavi postopek po njegovi smrti.

Dodatna prednost je tudi ta, da lahko izročitelj še naprej uporablja določeno premoženje, kot je nepremičnina, in se dogovori za užitek, dosmrtno rento ali celo preživljanje, kar mu omogoča varnost v starosti.

Izročilna pogodba, darilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku

Darilna pogodba, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku so štiri različne vrste pogodb, ki se nanašajo na razdelitev premoženja v različnih življenjskih obdobjih ali situacijah. Pri izbiri najprimernejše oblike pogodbe je treba upoštevati specifične okoliščine posameznika, pravice pogodbene stranke ter morebitne posledice, ki izhajajo iz sklenitve določene pogodbe. Vse te pogodbe je potrebno skleniti v ustrezni obliki z ustrezno vsebino, saj ima vsaka svojo specifičnost, ki vpliva na lastninsko razmerje, obveznosti strank in davčne dajatve.

Izročilna pogodba se od drugih treh pogodb razlikuje v več ključnih vidikih:

1. Pogodbeni stranki: Izročilno pogodbo lahko sklenejo izročitelj (oseba, ki prenaša premoženje) in njegovi potomci ter zakonec/izvenzakonski partner. Nasprotno pa lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju, darilno pogodbo ali pogodbo o preužitku skleneta izročitelj in katera koli druga oseba, ne nujno njegov dedič.
2. Prenos lastninske pravice: Pri izročilni pogodbi lastninska pravica na premoženju preide na prevzemnike takoj po sklenitvi pogodbe. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je prenos lastninske pravice odložen do smrti preživljanca.
3. Narava pogodbe: Izročilna pogodba je lahko neodplačna, kar pomeni, da izročitelj ne prejema nobenega nadomestila za preneseno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni, saj izročitelj prejema določene dajatve ali storitve v zameno za prenos premoženja.
4. Vpliv na nujni delež: Če se vsi potomci in zakonec strinjajo z izročilno pogodbo, nujni dediči nimajo pravice zahtevati nujnega deleža iz izročenega premoženja. Pri darilni pogodbi pa lahko nujni dediči zahtevajo vračilo daril ali njihov nujni delež iz daril, ki jih je izročitelj dal kateri koli osebi.

V Uradnem listu RS, št. 24/25 z dne 8. aprila 2025, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B). Zakon uvaja pomembne novosti na področju evidentiranja delovnega časa za vse delodajalce v Sloveniji. Veljati začne 23. aprila 2025, torej petnajst dni po objavi. Spremembe zakona prinašajo administrativne razbremenitve in večjo prilagodljivost pri beleženju delovnega časa.

Novela zakona vključuje naslednje pozitivne spremembe:

• Ukinitev obveznega beleženja odmora za malico
Obveznost evidentiranja odmora za malico se ukinja. Delodajalci bodo morali odmore še vedno omogočati, a bodo inšpektorji to preverjali na podlagi dejanskega stanja.
• Mesečno namesto dnevno beleženje v določenih primerih
V primerih posebnih pogojev dela (npr. nočno delo, delo ob nedeljah ali praznikih) bo odslej mogoče voditi evidenco mesečno. To predstavlja veliko poenostavitev predvsem za zaposlene z nerednim urnikom ali terenskim delom, vključno z umetniki.
• Pošiljanje evidenc na zasebne e-naslove zaposlenih
Zaposleni bodo lahko prejemali izpise evidenc na svoje zasebne elektronske naslove, če se s tem strinjajo. Da bo dogovor veljaven, bo moral biti tudi dokazljiv – priporočljivo je soglasje pridobiti prek e-pošte ali vključiti ustrezno določbo v pogodbo o zaposlitvi.
• Večja prožnost pri kraju vodenja evidenc
Evidence delovnega časa bo mogoče voditi bodisi na sedežu podjetja bodisi na dejanskem kraju opravljanja dela.
• Izjema za poslovodne osebe
Poslovodne osebe ne bodo več zavezane k vodenju evidence delovnega časa, saj same razpolagajo s svojim delovnim časom.
• Sprememba definicije delavca
Novela zakona prinaša tudi jasnejšo definicijo delavca. Tako je po novem določeno, da je treba evidenco o izrabi delovnega časa poleg delavcev, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, voditi tudi za osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, pod pogojem, da se zanjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja glede delovnega časa, odmorov in počitkov ali ga opravlja osebno in je vključena v delovni proces delodajalca, in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.  

Opozarjamo na primer zlorabe imena naše odvetniške družbe Kirm Perpar.