Z 21. novembrom 2025 se je v Sloveniji začela uporabljati novela Zakona o tujcih (ZTuj-2I), ki prvič sistemsko ureja status digitalnih nomadov. Gre za pomembno novost, s katero Slovenija poskuša privabiti visoko kvalificirane posameznike, ki delajo na daljavo za tuje naročnike.

Kdo je digitalni nomad po slovenski zakonodaji?

Digitalni nomad je tujec, ki ni državljan EU ali EGP, dela za tuje podjetje ali naročnika oziroma je samozaposlen v tujini, delo pa opravlja na daljavo preko informacijske tehnologije. Ključno je, da tak posameznik ni vključen na slovenski trg dela.

Posebej pomemben poudarek zakonodaje je, da digitalni nomad ne sme opravljati dela za slovenske delodajalce ali naročnike.

Osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja

Za pridobitev dovoljenja mora tujec izpolnjevati več pogojev, med katerimi izstopa predvsem finančni kriterij. Posameznik mora imeti zadostna sredstva za preživljanje, in sicer najmanj dvakratnik povprečne neto plače v Sloveniji (približno 3.200 € mesečno).

Poleg tega mora predložiti ustrezna dokazila o prihodkih, kot so pogodbe in bančni izpiski (običajno za zadnjih šest mesecev), ter dokazati, da dela za tuje naročnike ali delodajalce.

Vlogo za dovoljenje je treba vložiti na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini ali na upravni enoti v Sloveniji, če tujec že zakonito prebiva v državi.

Trajanje dovoljenja in omejitve

Dovoljenje za digitalnega nomada se izda za največ eno leto. Podaljšanje tega dovoljenja ni mogoče, novo dovoljenje pa je mogoče pridobiti šele po šestih mesecih od poteka prejšnjega.

Če želi posameznik v Sloveniji ostati dlje, lahko kadarkoli zaprosi za drugo vrsto dovoljenja za prebivanje, na primer na podlagi zaposlitve ali opravljanja dejavnosti v Sloveniji.

Združitev družine – pomembna prednost

Posebnost slovenske ureditve je ugodnejša pravica do združitve družine. Družinski člani se lahko digitalnemu nomadu pridružijo takoj, brez običajnih omejitev glede dolžine prebivanja ali veljavnosti dovoljenja.

Davčni vidik: ključna vprašanja po Zakonu o dohodnini

Čeprav zakon ureja področje prebivanja, se davčni položaj digitalnih nomadov presoja predvsem na podlagi Zakon o dohodnini (ZDoh-2), kar pomeni, da je razumevanje davčnih pravil bistvenega pomena.

Davčna obveznost je odvisna od rezidentstva. Po ZDoh-2 se posameznik šteje za davčnega rezidenta Slovenije, če ima v Sloveniji običajno prebivališče, središče svojih osebnih in ekonomskih interesov ali če v državi prebiva več kot 183 dni v davčnem letu.

Če tujec ni davčni rezident Slovenije, praviloma ni obvezan prijavljati dohodkov v Sloveniji. Če pa postane davčni rezident, je obdavčen po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so obdavčeni tudi njegovi prihodki iz tujine.

Posebno pomembno vlogo imajo tudi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Te lahko določijo, da se posameznik, kljub izpolnjevanju pogojev za rezidentstvo po slovenski zakonodaji, za davčne namene šteje za rezidenta druge države. V takih primerih pride do uporabe t. i. veznih pravil (tie-breaker rules), ki določijo, katera država ima pravico do obdavčitve.

Primeri iz prakse

V praksi se lahko pojavijo različne situacije. Če tujec živi v Sloveniji kot digitalni nomad, vendar zasluži v tujini in ni slovenski davčni rezident, nima davčne obveznosti v Sloveniji.

Če tujec prebiva v Sloveniji več kot pol leta, ima tukaj družino in dejansko središče življenjskih interesov, lahko postane davčni rezident Slovenije v smislu ZDoh-2.

Če pa je posameznik slovenski davčni rezident in dela na daljavo za tuje podjetje, mora v Sloveniji plačevati davke od vseh svojih prihodkov, ob upoštevanju morebitnih olajšav ali določb iz mednarodnih pogodb.

Namen zakonodajalca

Cilj uvedbe tega dovoljenja je privabiti visoko kvalificirane posameznike ter povečati potrošnjo v Sloveniji, ne da bi to vplivalo na domači trg dela.

Na kaj morajo biti pozorni posamezniki in podjetja?

Pri uveljavljanju te ureditve je ključnega pomena pravilna priprava dokumentacije, zlasti pogodb in dokazil o prihodkih. Prav tako je bistveno spoštovanje prepovedi sodelovanja s slovenskimi naročniki.

Posebno pozornost je treba nameniti pravočasnemu davčnemu svetovanju, zlasti glede uporabe ZDoh-2 in mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, saj lahko napačna razlaga davčnega statusa povzroči resne posledice. Spoštovanje pravil je nujno, ker lahko kršitve vodijo tudi v odvzem dovoljenja.

Naša odvetniška pisarna je svetovala pri strateškem prevzemu družbe REAL Security s strani globalnega tehnološkega distributerja Westcon-Comstor, specializiranega za rešitve s področja kibernetske varnosti, omrežij in hibridnega oblaka. Aktivno smo sodelovali v pogajanjih med strankami ter pri pripravi in uskladitvi celotne transakcijske dokumentacije.

Prevzem pomeni pomemben vstop družbe Westcon-Comstor na balkanski trg ter vzpostavlja trdne temelje za nadaljnjo rast in razvoj na področju kibernetske varnosti v regiji.

Sodelovanje pri tovrstni čezmejni transakciji potrjuje naše izkušnje pri kompleksnih prevzemih in združitvah ter našo sposobnost učinkovitega pravnega svetovanja v tehnološko zahtevnih in hitro razvijajočih se panogah.

Uredba (EU) 2023/1114 o trgih kriptosredstev (MiCA – Markets in Crypto-Assets Regulation) predstavlja prvi celovit in usklajen regulativni okvir za trg kriptosredstev na ravni Evropske unije. Njen osnovni cilj je zagotoviti pravno varnost, preglednost trga ter višjo raven varstva potrošnikov, hkrati pa omogočiti razvoj inovacij v okviru enotnega notranjega trga EU.

V Republiki Sloveniji se MiCA uporablja skupaj z Zakonom o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev, ki določa pristojne nadzorne organe in postopke izvajanja.

Kaj ureja uredba MiCA?

MiCA vzpostavlja enotna pravila za izdajanje, javno ponudbo in opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi. Med ključnimi področji urejanja so:

• zahteve glede preglednosti in razkritij pri izdaji kriptosredstev, njihovi javni ponudbi in uvrstitvi v trgovanje;
• pogoji za izdajo dovoljenj in nadzor ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP);
• organizacijske, kapitalske in upravljavske zahteve za izdajatelje in CASP;
• varstvo imetnikov kriptosredstev in strank ponudnikov storitev;
• ukrepi za preprečevanje zlorab trga, vključno z notranjimi informacijami in manipulacijami.

Razvrstitev kriptosredstev po MiCA

MiCA razvršča kriptosredstva v tri kategorije glede na njihova tveganja in pravila, ki veljajo za njihove izdajatelje:

• žetoni elektronskega denarja (EMT),
• žetoni, vezani na sredstva (ART),
• druga kriptosredstva, ki niso EMT ali ART.

Uredba se ne uporablja za:

• edinstvena in nezamenljiva kriptosredstva (NFT),
• neprenosljive žetone,
• kriptosredstva, ki že spadajo pod obstoječo zakonodajo o finančnih storitvah.

Izdajatelji kriptosredstev in bela knjiga

Izdajatelji kriptosredstev morajo pripraviti t. i. belo knjigo, ki mora vsebovati vse bistvene informacije o izdajatelju, projektu, tehnologiji, pravicah in tveganjih.

Odvisno od vrste kriptosredstva morajo izdajatelji:

• o izdaji predhodno obvestiti pristojni organ (ATVP ali Banko Slovenije) ali
• pridobiti njegovo odobritev.

Izdajatelji morajo ravnati pošteno, strokovno in pregledno ter zagotavljati, da so vse informacije, namenjene (potencialnim) imetnikom kriptosredstev, resnične in nezavajajoče. Za izdajatelje EMT in ART veljajo dodatne stroge zahteve glede upravljanja, rezervnih sredstev in kapitalske ustreznosti.

Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP)

Kdo mora pridobiti dovoljenje?

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP) je pravna oseba ali drug subjekt, ki poklicno opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi za stranke. Takšne storitve lahko opravljajo le subjekti z dovoljenjem ali določeni regulirani finančni subjekti, ki so izvedli ustrezno notifikacijo.

Brez dovoljenja CASP ni dovoljeno:

• hraniti kriptosredstva za stranke,
• upravljati trgovalnih platform,
• menjavati kriptosredstva za denarna sredstva ali druga kriptosredstva,
• izvrševati naročila v imenu strank.

Pristojni organ: ATVP

V Sloveniji je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pristojna za:

• izdajanje dovoljenj in nadzor CASP,
• nadzor izdajateljev žetonov, vezanih na sredstva, in drugih kriptosredstev,
• nadzor nad zlorabami trga kriptosredstev.

Banka Slovenije je pristojna za nadzor izdajateljev e-denarnih žetonov ter ima omejene pristojnosti nad institucijami za izdajo elektronskega denarja pri opravljanju kriptostoritev.

Postopek pridobitve CASP dovoljenja

ATVP priporoča, da se subjekti pred oddajo vloge najprej prijavijo na neformalni posvet, kjer lahko razjasnijo odprta vprašanja in predstavijo svoj poslovni model.

Ključni koraki postopka:

1. določitev vrste vloge (vloga za pridobitev dovoljenja ali uradno obvestilo po 60. členu MiCA);
2. predhodna komunikacija z ATVP (info@atvp.si);
3. priprava celovite dokumentacije (poslovni načrt, opis storitev v zvezi s kriptosredstvi, podrobnosti o vrstah računov/denarnic, vključenih v transakcije, ipd.);
4. oddaja uradne vloge v elektronski obliki;
5. postopek presoje in morebitna dopolnitev vloge;
6. vpis v centralni register ESMA po izdaji dovoljenja.

ATVP priporoča, da subjekti pri pripravi vloge poiščejo pomoč pravnega svetovalca.

Kapitalske in organizacijske zahteve za CASP

CASP-ji so zavezani k stopnjevanim kapitalskim pragom, kot jih določata člen 67 in Priloga IV uredbe MiCA. Ti so zasnovani kot bonitetni varovalni mehanizmi, sorazmerni s tveganostjo ponujene storitve:

• 50.000 EUR za svetovalne storitve,
• 125.000 EUR za upravljanje trgovalnih platform,
• 150.000 EUR za skrbniške in menjalne storitve.

CASP morajo vzpostaviti:

• jasne upravljavske strukture in notranje kontrole,
• politike za obvladovanje nasprotij interesov,
• ločevanje sredstev strank od lastnih sredstev.

Varstvo vlagateljev

MiCA bistveno krepi varstvo vlagateljev:

• obvezna objava bele knjige,
• pravica vlagateljev do odškodnine v primeru zavajajočih informacij,
• omejitev kroga subjektov, ki smejo opravljati kriptostoritve,
• nadzorni ukrepi regulatorjev, vključno z globami in odvzemom dovoljenj.

Sistem passportinga in sankcije za kršitve

Člen 59 Uredbe MiCA zahteva, da mora biti vsak subjekt, ki v EU opravlja storitve v zvezi s kriptosredstvi, pridobiti dovoljenje pristojnega organa svoje matične države članice. Enkrat podeljeno dovoljenje zagotavlja pravico do opravljanja storitev po vseh EU (“passporting”), s čimer odpade potreba po ločenih nacionalnih odobritvah.

Ta režim uvaja enoten sistem odobritve, ki bistveno zmanjšuje obremenitve glede skladnosti v različnih jurisdikcijah in vzpostavlja standardiziran nadzorni okvir. Ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi (CASP), ki nimajo veljavne licence ali delujejo zunaj njenega obsega, so podvrženi regulativnim izvršilnim ukrepom.

Členi 111 do 115 MiCa predvidevajo sankcije za kršitve Uredbe, in sicer globe do 15 milijonov EUR za pravne osebe in globe do 700.000 EUR za fizične osebe.

Nadzorni organi imajo dodatna pooblastila za začasno odvzemanje dovoljenj, zamrznitev sredstev ter javno objavo kršitev, da zagotovijo odvračilni učinek in ohranijo zaupanje v trg.

Zaključek

MiCA predstavlja temeljno preobrazbo regulacije trga kriptosredstev v EU. Za ponudnike storitev ne pomeni zgolj formalne registracije, temveč uvedbo celovitega sistema skladnosti, primerljivega s tradicionalnim finančnim sektorjem.

Priporočilo

Subjektom, ki delujejo ali nameravajo delovati na področju kriptosredstev, se priporoča pravočasna pravna in organizacijska priprava, vključno s presojo kapitalske ustreznosti, notranjih kontrol in pogojev za pridobitev CASP dovoljenja.

Naša odvetniška pisarna je svetovala prodajalcu Magyar Vagon Kft. pri pomembni transakciji, ki je vključevala dobavo 20 potniških vagonov in štirih novih večsistemskih lokomotiv Slovenskim železnicam, kar je del nacionalnega programa posodobitve železniškega voznega parka. Projekt, v skupni vrednosti približno 97 milijonov EUR, predstavlja eno pomembnejših nedavnih naložb v slovenski železniški sektor, katere cilj je izboljšati udobje potnikov, operativno učinkovitost in čezmejno interoperabilnost.

Ta posel dokazuje našo sposobnost svetovanja pri tehnično zahtevnih transakcijah visoke vrednosti v reguliranih panogah, pri čemer združujemo strokovno znanje na področju gospodarskih pogodb, prometnega prava in javnih naročil, ter potrjuje naše dobre rezultate v železniškem in širšem infrastrukturnem sektorju.

Več o transakciji si lahko preberete na naslednji povezavi.

Slovenija je po več kot dveh desetletjih dočakala obsežno prenovo medijske zakonodaje. Državni zbor je sprejel novi Zakon o medijih (ZMed-1), ki prinaša temeljite spremembe in se odziva na potrebe sodobnega, digitaliziranega medijskega okolja.

Zakon vključuje širok spekter deležnikov: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje, civilno družbo in širšo javnost. Njegov glavni cilj je zaščititi svobodo izražanja in zagotoviti celovito, kakovostno obveščenost javnosti.

ZMed-1 temelji na treh vsebinskih stebrih, ki se medsebojno dopolnjujejo. Prvi steber ureja svobodo izražanja, neodvisnost medijev ter novinarsko in uredniško avtonomijo. V tem okviru zakon med drugim novinarjem zagotavlja pravico do zaščite vira in izrecno prepoveduje uporabo vdorne programske opreme za nadzor njihovih komunikacijskih naprav. Poleg tega predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijskih vsebinah, kar prispeva k preglednosti in odgovorni rabi tehnologij v javnem diskurzu.

Drugi steber se osredotoča na spodbujanje in zaščito medijske pluralnosti, torej raznolikosti virov informacij in mnenj. Zakon v ta namen vzpostavlja postopek za priglasitev in presojo medijskih koncentracij ter uvaja sodobne finančne mehanizme za podporo pluralnosti, vključno z digitalizacijo tiskanih medijev in razvojem digitalnih platform.

Tretji steber določa obveznosti in odgovornosti izdajateljev ter uvaja nujne omejitve medijske dejavnosti za zaščito javnega interesa. Zakon prinaša večjo transparentnost z obveznim razkritjem lastništva in virov financiranja medijev, vključno z informacijami o državnem oglaševanju. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju širjenja sovražnega govora in nasilja v medijskem prostoru, kar dopolnjuje odgovorno uredniško politiko.

Zakon je v skladu z evropskimi smernicami in zakonodajo. Med drugim sledi Evropskemu aktu o svobodi medijev (EMFA) in Uredbi o digitalnih storitvah (DSA), s čimer Slovenija svojo medijsko ureditev prilagaja evropskim standardom.

ZMed-1 je razdeljen na osem poglavij:
• I. Splošne določbe,
• II. Svoboda izražanja in neodvisnost medijev ter novinarska in uredniška avtonomija,
• III. Spodbujanje in zaščita medijske pluralnosti,
• IV. Obveznosti in odgovornosti izdajateljev ter nujne omejitve medijske dejavnosti,
• V. Posebne določbe o izvajanju radijske in televizijske dejavnosti,
• VI. Nadzor,
• VII. Kazenske določbe,
• VIII. Prehodne in končne določbe.

S sprejemom ZMed-1 Slovenija dobiva sodoben in celovit zakon, ki odgovarja na aktualne izzive medijskega prostora in postavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj svobodnega, pluralnega in odgovornega medijskega okolja.

Ukrep 80/90/100 oz. Dogovor o delu s krajšim delovnim časom

Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sprejeta 20. junija 2025, prinaša nekaj ključnih novosti. Med drugim dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki ureja pravico delavca, zaposlenega za polni delovni čas, da predlaga dogovorno spremembo pogodbe o zaposlitvi in prehod na delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Ta pravica velja za delavce, ki so dopolnili 58 let starosti ali imajo vsaj 35 let pokojninske dobe.

V takem primeru se določi nova plača v višini 90 % osnovne plače za polni delovni čas. Za namene invalidskega in pokojninskega zavarovanja pa se šteje, kot da so plačani prispevki v višini 100 % osnovne plače. Ukrep je torej namenjen delavcem, ki se približujejo upokojitvi, saj jim omogoča, da delajo manj (80 % časa), prejemajo skoraj polno plačo (90 %), pri tem pa se njihova osnova za odmero pokojnine ne zmanjša.

Ukrep se bo uvedel s prehodnim obdobjem tako, da bo v letu 2026 in 2027 veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato pa se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let.

Pravice v primeru krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo

Delavci, ki se odločijo za krajši delovni čas pred upokojitvijo, imajo po novem zagotovljene številne pravice, ki jim omogočajo boljšo socialno varnost in lažji prehod v upokojitev. S spremembami, ki uvajajo posebno zavarovalno podlago (šifra 122 – delavec pred upokojitvijo, ki dela s KDČ 80%), se ureja njihov položaj v okviru različnih socialnih zavarovanj in delovnopravne ureditve.

1. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Kljub skrajšanemu delovnemu času bo delavcem priznana pokojninska doba v celotnem obsegu – kot če bi delali polni delovni čas. To pomeni, da bo obdobje štelo kot 100 % zavarovalna doba, kar je ključno za izračun pokojnine.

2. Zdravstveno zavarovanje

Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju ostaja omejitev – bolniško nadomestilo bo odmerjeno glede na dejanski obseg opravljenega dela. To pomeni, da delavec ne more prejeti nadomestila za več ur, kot jih je dejansko delal, niti ne v višjem znesku, kot znaša osnova za plačilo prispevkov.

3. Starševsko varstvo in nadomestila

Čeprav področje starševskega varstva ni ključno za to starostno skupino, pa velja opozoriti, da se starševsko nadomestilo priznava v skladu z obsegom prijave v zavarovanje – torej za delež ur, ki jih zajema zaposlitev, ne glede na dejanski delovni čas.

4. Zavarovanje za primer brezposelnosti

V primeru brezposelnosti se pravice uveljavljajo sorazmerno – znesek denarnega nadomestila se odmeri glede na obseg zaposlitve (torej 80 %), kar pomeni, da krajši delovni čas vpliva tudi na višino nadomestila.

5. Dolgotrajna oskrba

Na področju dolgotrajne oskrbe se zaradi spremembe obsega delovnega časa pravice ne spremenijo – višina plačanih prispevkov namreč ne vpliva na višino upravičenj.

6. Delovnopravni vidik

Delavci s krajšim delovnim časom pred upokojitvijo bodo izenačeni z ostalimi delavci, ki delajo s krajšim časom v posebnih primerih. Ključna razlika je pri plači – ta znaša 90 % osnovne plače za polni delovni čas, kot določa 67.b člen ZDR-1.

Spremenjena pogodba o zaposlitvi določa, da je delovni čas razporejen na dnevni ali tedenski ravni (80 % polnega delovnega časa). Posebna zaščita pa jim prepoveduje nadurno delo, prav tako pa ni dovoljeno začasno ali neenakomerno prerazporejanje delovnega časa.

7. Regres, odpravnina in druge pravice

Delavci prejmejo regres za letni dopust in odpravnino v celotnem znesku, kot velja tudi za druge posebne primere krajšega delovnega časa. Druge pravice se priznavajo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), v okviru statusa oseb po 67. členu (krajši delovni čas v posebnih primerih).

Zaključek

Nova ureditev krajšega delovnega časa pred upokojitvijo prinaša številne pozitivne spremembe in varovalke za starejše delavce. Ti bodo lahko postopno prešli v upokojitev brez izgube ključnih pravic, z večjo varnostjo in jasno določenimi pogoji.