Dosežen politični dogovor o Aktu o digitalnih storitvah

18. maj 2022

Evropski parlament in države članice EU so 23. aprila 2022 sklenile politični dogovor o Aktu o digitalnih storitvah, priprave katerega se je Evropska komisija lotila že v letu 2020. Evropska zakonodaja s tega področja je namreč zastarela – področje digitalnih storitev je bilo v EU nazadnje urejeno pred več kot 20 leti, širjenje ponarejenega blaga, sovražnega govora in kibernetskih groženj, pa je pokazalo potrebo po njegovi posodobitvi.

Z Aktom o digitalnih storitvah se uvajajo strožja pravila za odgovornost spletnih platform glede nezakonitih in škodljivih vsebin. S tem bo zagotovljena boljša zaščita uporabnikov interneta in varnejše spletno okolje. Akt morajo sicer Evropski parlament in države članice potrditi še v zakonodajnem postopku. Ko bo akt uradno sprejet, se bo neposredno uporabljal po vsej EU, uporabljati pa se bo začel petnajst mesecev od začetka veljavnosti oziroma 1. januarja 2024, če ta datum nastopi pozneje.

V nova pravila so vključene različne spletne posredniške storitve, njihove obveznosti pa so odvisne od njihove vloge, velikosti in vpliva na spletni ekosistem. Med te spletne posredniške storitve spadajo: posredniške storitve, ki ponujajo omrežno infrastrukturo (ponudniki dostopa so interneta, registratorji domenskih imen), storitve gostovanja (infrastruktura v oblaku, storitve spletnega gostovanja), zelo veliki spletni iskalniki, ki jih uporablja več kot 10 % vseh potrošnikov v EU, spletne platforme (spletne tržnice, trgovine z aplikacijami, družbeni mediji) kot tudi zelo velike platforme (ki dosegajo več kot 10 % potrošnikov v Evropi) - za slednje so predvidena posebna pravila, saj predstavljajo posebna tveganja za razširjanje nezakonitih vsebin in družbene škode. Medtem veljajo za mikro in mala podjetja nekoliko milejša pravila.

Nov Akt med drugim prinaša:

- obveznosti glede sledljivosti poslovnih uporabnikov na spletnih tržnicah pri identifikaciji prodajalcev nezakonitega blaga,
- prepoved nekaterih vrst ciljno usmerjenih oglasov na spletnih platformah,
- obveznost spletnih platform, da zagotavljajo dostopnost notranjih sistemov za obravnavo pritožb, ki morajo biti hkrati prijazni do uporabnika,
- spletne platforme morajo za razumno obdobje (in po izdaji predhodnega opozorila) začasno prekiniti zagotavljanje svojih storitev tistim, ki pogosto objavljajo nezakonite vsebine,
- zelo velike platforme morajo enkrat letno opredeliti in oceniti sistemska tveganja,
- ponudniki posredniških storitev morajo vsaj enkrat letno objaviti jasna in preprosto razumljiva poročila o moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v določenem obdobju,
- zagotavljanje dostopa preverjenim raziskovalcem do ključnih podatkov največjih platform in iskalnikov, da bi razumeli razvoj spletnih tveganj.

Za izvajanje nadzora podjetij je načrtovana ustanovitev neodvisne svetovalne skupine koordinatorjev digitalnih storitev za nadzor nad ponudniki posredniških storitev. Vsaka članica EU bo imela en glas, medtem ko bo evropska komisija brez glasovalnih pravic.

OSTALE NOVICE

  • in Novice 2025

    Novi Zakon o medijih (ZMed-1)

    Slovenija je po več kot dveh desetletjih dočakala obsežno prenovo medijske zakonodaje. Državni zbor je sprejel novi Zakon o medijih (ZMed-1), ki prinaša temeljite spremembe in se odziva na potrebe sodobnega, digitaliziranega medijskega okolja. Zakon vključuje širok spekter deležnikov: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje, civilno družbo in š...
  • in Novice 2025

    Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) – Nov institut krajšega delovnega časa za delavce pred upokojitvijo (ukrep 80/90/100)

    Ukrep 80/90/100 oz. Dogovor o delu s krajšim delovnim časom Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sprejeta 20. junija 2025, prinaša nekaj ključnih novosti. Med drugim dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki ureja pravico delavca, zaposlenega za polni delovni čas, da predlaga dogovorno spremembo pogodbe o ...
  • in Novice 2025

    Kaj prinaša Direktiva (EU) 2023/970 o preglednosti plačil?

    Evropski parlament in Svet sta maja 2023 sprejela Direktivo (EU) 2023/970, ki prinaša nove obveznosti za delodajalce, s katerimi želijo v EU povečati transparentnost plačne politike v podjetjih. Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, kot so informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z ravnjo plač zaposlenih, ki opravl...
TOP