Dne 27. 1. 2023 je Državni zbor sprejel Zakon o zaščiti prijaviteljev - ZZPri, ki vzpostavlja sistemske mehanizme za prijavo kršitve veljavnih predpisov in zaščito prijavitelja teh kršitev. Zakon v slovenski pravni red prenaša Direktivo (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

V skladu z zakonom je prijavitelj fizična oseba, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvi, ki jih je pridobil v svojem delovnem okolju, in je upravičen do zaščite po tem zakonu, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah resnične in je obenem podal bodisi notranjo prijavo, zunanjo prijavo ali je javno razkril informacije o kršitvah. Vendar pa zakon ne nudi varstva prijaviteljem, ki so prijavo podali po poteku dveh let od prenehanja kršitve.

Zakon prepoveduje kakršne koli povračilne ukrepe zoper prijavitelja, zlasti pa omenja npr. prepoved odpovedi delovnega razmerja, suspenza pogodbe o zaposlitvi in premestitve na nižje delovno mesto.

Hkrati zakon predvideva vrsto zaščitnih ukrepov, med katerimi so:
1. prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost (6. člen);
2. izključitev odgovornosti prijavitelja (21. člen);
3. sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov (22. člen);
4. brezplačna pravna pomoč (23. člen);
5. nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen);
6. psihološka podpora (25. člen).

Notranja prijava

Pot za notranjo prijavo, po kateri prijavitelj poda informacijo o kršitvi, so zavezani vzpostaviti subjekti v javnem in zasebnem sektorju s 50 ali več zaposlenimi. Notranje poti za prijavo pa morajo vzpostaviti tudi nekateri subjekti z manj kot 50 zaposlenimi, vendar najmanj 10 zaposlenimi, če svojo glavno registrirano dejavnost opravljajo na področju zdravstva ali na področjih zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode, ravnanja z odplakami, zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi, pridobivanja sekundarnih surovin ter na področjih saniranja okolja in drugega ravnanja z odpadki. Obenem, ne glede na število zaposlenih, notranje poti za prijavo vzpostavijo tudi ministrstva, upravne enote, javne agencije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic ipd.

Vzpostavitev notranje poti za prijavo poteka tako, da se:
- določi poseben elektronski naslov in telefonsko številko ali druge kontaktne podatke za prejem prijav;
- določi ukrepe za preprečitev razkritja identitete prijavitelja in
- imenuje zaupnika.

Zavezanci za vzpostavitev notranje poti za prijavo morajo izmed zaposlenih imenovati zaupnika, ki bo obravnaval prijave kršitev in prijaviteljem nudil informacije. Za prejem prijav se lahko določi tudi zunanjega ponudnika.

Zavezanec mora določiti tak postopek obravnave prijave, ki omogoča popolnost, celovitost in zaupnost informacij, ter nepooblaščenim osebam zavezanca prepreči dostop do vsebine prijav, podatkov o prijavitelju in osebah, ki jih prijava zadeva. Sprejeti mora tudi notranji akt, v katerem mora opisati notranjo pot za prijavo.

Zakon določa tudi obveznost zavezancev poročati Komisiji za preprečevanje korupcije (do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto) o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov.

Potrebno je paziti na rok za vzpostavitev notranje poti za prijavo, ki se razlikuje glede na število zaposlenih, in sicer:
- zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo 250 ali več zaposlenih in zavezanci v javnem sektorju morajo vzpostaviti poti za notranjo prijavo v skladu z 9. členom zakona v 90 dneh od uveljavitve zakona;
- zavezanci v zasebnem sektorju, ki zaposlujejo do 249 zaposlenih, morajo vzpostaviti poti za notranjo prijavo v skladu z 9. členom zakona do 17.12.2023.

Zunanja prijava

Prijavitelj lahko informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti, če:
- notranja pot za prijavo ni vzpostavljena;
- notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati;
- če prijavitelj meni, da v primeru, ko bi podal notranjo prijavo obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

14. člen zakona določa vse organe za zunanjo prijavo, ki morajo v ta namen imenovati eno ali več oseb ter sprejeti notranji akt, v katerem opišejo zunanjo pot prijave, in izdelati oceno učinkovitosti notranjih postopkov prejema prijav in nadaljnjega ukrepanja, ki jo morajo posodabljati vsaka 3 leta. Zakon organom za zunanjo prijavo postavlja tudi obveznost, da na svoji spletni strani objavijo informacije v povezavi z zunanjo prijavo.
Če na področju, na katero se nanaša prijavljena kršitev, ni organa za zunanjo prijavo, lahko prijavitelj poda prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije.

Javno razkritje kršitev

Prijavitelj, ki javno razkrije informacije o kršitvi, je upravičen do zaščite:
- če je najprej podal notranjo ali zunanjo prijavo, pa v treh mesecih od prijave ni bil sprejet noben ustrezen ukrep za odpravo kršitve, ali
- če ima utemeljene razloge za domnevo, da lahko kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes, zlasti pa nevarnost za življenje, javno zdravje in varnost, ali če obstaja tveganje nepopravljive škode, ali da v primeru zunanje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov, ali pa je zaradi posebnih okoliščin primera le malo možnosti, da bo kršitev ustrezno obravnavana, zlasti ko bi se dokazi lahko skrili ali uničili, ali ko bi se organ za zunanjo prijavo nedovoljeno dogovarjal s storilcem kršitve ali je vpleten v kršitev.


Zakon začne veljati 15. dan po objavi, torej 22. 2. 2023.