Državni zbor je sprejel novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZvPot-1), ki je implementiral tri evropske direktive, katerih cilj je poenotiti raven varstva potrošnikov znotraj držav članic Evropske unije. Zakon se bo začel uporabljati s 26. januarjem 2023. Spodaj predstavljamo bistvene novosti ZvPot-1, ki po novem vključuje tudi določbe prej samostojnega Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.
1. Stvarna napaka ali neskladnost s pogodbo
Za prodajne pogodbe, ki bodo sklenjene od vključno 26. januarja dalje (tj. po začetku uporabe ZvPot-1), ne bo več veljalo pravilo, da lahko kupec prosto izbira med načini uveljaljanja stvarne napake, tj. ali bo zahteval popravilo, menjavo izdelka, sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine. Po novi ureditvi bo kupec bolj omejen, saj bo najprej lahko zahteval bodisi popravilo bodisi zamenjavo blaga z novim in brezhibnim (izbira bo, razen v določenih primerih, na strani potrošnika). V kolikor prodajalec tega ne bo izpolnil, bo potrošnik lahko zahteval sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine (tj. odstopil od pogodbe).
2. Neskladnost blaga
V primeru neskladnosti blaga, ki se pokaže v manj kot 30 dneh po njegovi dobavi, ima kupec t. i. pravico do zavrnitve. To pomeni, da lahko v tem času odstopi od pogodbe in zahteva vračilo kupnine, ne da bi moral predhodno zahtevati popravilo blaga ali njegovo zamenjavo. Rok, v katerem velja zakonska domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, se podaljšuje iz 6 na 12 mesecev. Dokazno breme bo na prodajalcu, ki bo moral dokazati, da očitane napake ob dobavi blaga ni bilo.
3. Garancija
Na področju garancije prinaša ZVPot-1 ključno spremembo. Potrošnik bo garancijo za izdelke, ki bodo dani na trg po začetku njegove uporabe (tj. od 26. 1. 2023), lahko uveljavljal le pri garantu, torej zgolj pri podjetju, ki je dajalec garancije, ali pri njegovemu pooblaščenemu servisu. ZVPot-1 ukinja tudi obvezno 1-mesečno garancijo za rabljene izdelke ter uvaja krajši rok (30 namesto 45 dni), v katerem bo garant moral odpraviti napake. Daljši rok bo še vedno veljal za izdelke, ki bodo dani na trg pred začetkom uporabe ZvPot-1. Rok se bo lahko podaljšal za 15 dni, proizvajalec pa bo pred iztekom roka moral potrošnika o tem obvestiti ter navesti razloge za podaljšanje.
4. Nepošteni pogodbeni pogoji
V vsebinskem smislu se ureditev nepoštenih pogodbenih pogojev v ZvPot-1 ne spreminja. Namen določb, ki urejajo to področje, je predvsem odpraviti možnost različne razlage, ki se je pojavila v sodni praksi. ZVPot-1 namreč izrecno določa, da se nepoštenost pogodbenih pogojev, tudi če so napisani v jasnem in razumljivem jeziku, lahko presoja tudi v zvezi z opredelitvijo glavnega predmeta pogodbe in v zvezi z ustreznostjo med ceno in plačilom za izmenjano storitev, blago ali digitalno vsebino.
Čeprav Direktiva o nepoštenih pogodbenih pogojih zožuje obseg presoje pogodbenih pogojev, če so napisani v jasnem in razumljivem jeziku, je raven varstva v Sloveniji visoka, saj Direktiva omogoča, da države članice obdržijo ali izboljšajo raven varstva potrošnikov.
5. Spremembe na digitalnem področju
ZVPot-1 bo uvedel novosti tudi na digitalnem področju. V praksi to pomeni, da bo zajemal tudi računalniške programe, različne zvočne in videodatoteke, aplikacije, digitalne igre, podatkovno gostovanje in podobno. Zakon predvideva obveznost podjetij, da zagotavljajo potrebne posodobitve, potrošniki pa bodo imeli na voljo jamčevalne zahtevke za vzpostavitev skladnosti, sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od pogodbe in vračilo celotne kupnine.
Kot bistveno izpostavljamo, da se bodo določbe o pogodbah o dobavi digitalne vsebine ali storitve uporabljale tudi za pogodbo, s katero se potrošnik zaveže, da bo podjetju namesto (denarne) kupnine posredoval svoje osebne podatke, podjetje pa bi podatke uporabilo še za namene, ki presegajo sam namen dobave digitalne vsebine ali digitalne storitve, kar je predvsem običajno na družbenih omrežjih.
6. Spletne tržnice
Spletne tržnice (npr. Wolt in Mimovrste) bodo morale potrošnikom zagotoviti informacije o načinu razvrstitve ponudb, s kom se v konkretnem primeru sklepa pogodba in podatek, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profila potrošnika. Zakon poleg omenjenih novosti prepoveduje skrito oglaševanje in lažno podajanje ocen ter priporočil kupcev.
7. Prepoved dvojne kakovosti blaga
ZVPot-1 kot zavajajočo poslovno prakso šteje vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pod pogojem, da ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti (t. i. dvojna kakovost blaga). Nova ureditev takšno prakso prepoveduje, saj bi utegnila zavesti potrošnika, ki bi se na podlagi tega odločil za nakup, za katerega se drugače ne bi.
8. Obveznosti pri popustih
ZVPot-1 bolj jasno opredeljuje obveznost podjetij glede ponujanja popustov. Pri znižanju cen blaga bodo morala označiti tako prejšnjo kot znižano ceno, pri čemer se za prejšnjo ceno šteje najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. V primerih postopnega in neprekinjenega nižanja, bo za prejšnjo ceno veljala cena, ki je bila najnižja najmanj 30 dni pred prvim znižanjem.
