Vpliv epidemije na obveznosti iz pogodbenih razmerij

25. marca, 2020

Dolžnost izpolnitve obveznosti iz pogodbenih razmerji predstavlja enega od temeljev civilnega prava. Glede na trenutno stanje in razvoj dogodkov v zadnjih tednih pa je pričakovati, da bodo tako širitev virusa kot ukrepi za preprečevanje širitve znatno vplivali na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

Najboljša rešitev v tem primerih je vsekakor sklenitev ustreznega dogovora med strankama. Ker se zavedamo, da sporazumna razrešitev in ureditev razmerij ni vedno možna, vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj splošnih pravil obligacijskih razmerij, ki bodo morda lahko relevantna v tej situaciji.

»VIŠJA SILA«

Dolžnik je v določenih primerih lahko prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (ti. »višja sila«). Širitev COVID-19 bi se potencialno lahko štela za tako okoliščino. Pri presoji posameznih primerov se bo potrebno opreti predvsem na pogodbena določila (ali pogodba ureja situacijo višje sile) ter na časovni vidik, torej ali je situacija nastala pred ali po razglasitvi pandemije oziroma epidemije.

SPREMENJENE OKOLIŠČINE (112. člen OZ)

V primeru, ko nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, lahko ta stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, (po sodni poti) zahteva razvezo pogodbe. Pri tem mora biti izpolnitev otežena v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi jo bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti v veljavi takšno, kakršna je. Tako kot pri višji sili bo tudi tu pomemben časovni vidik.

NEZMOŽNOST IZPOLNITVE OBVEZNOSTI (116. člen OZ)

Ob upoštevanju nekaterih najstrožnjih ukrepov za preprečevanje širitve virusa COVID-19, kot so zaprtje mej, zapiranje lokalov in restavracij, prepoved neposredne prodaje potrošnikom, lahko v trenutnih razmerah pride do situacij, ko bo izpolnitev pogodbene obveznosti ene ali obeh strank postala dejansko neizvedljiva. Za ti. primere »nezmožnosti izpolnitve« slovenski Obligacijski zakonik predvideva, da v tem primeru ugasne tudi obveznost druge stranke.

NEGOTOVA IZPOLNITEV OBVEZNOSTI (102. člen OZ)

V trenutnih razmerah prihaja tudi do situacij, ko se stranke sprašujejo, ali so dolžne izpolniti svoje obveznosti, če vedo oziroma resno dvomijo, da bo nasprotna stranka uspela izpolniti svoj del obveznosti. Obligacijski zakonik za take primere predvideva pravico stranke, ki je v dvomu, da odloži izpolnitev svoje obveznosti, dokler ogrožena stranka ne izpolni svoje obveznosti ali zagotovi ustreznega zavarovanja.

Predmetno besedilo je zgolj kratka predstavitev potencialno relevantnih pravnih institutov. Ker gre za izjeme od splošnih načel, so te že pregovorno uporabljive zgolj v omejenem številu primerov. Pred sklicevanjem nanje je zato priporočljivo s pomočjo ustrezno usposobljenega in izkušenega pravnega svetovalca preveriti ali okoliščine konkretnega primera upravičujejo njihovo uporabo.

OSTALE NOVICE

TOP