Domiselna rešitev za nemoteno poslovanje in kontinuiran delovni proces ter eden izmed načinov omejevanja širjenja koronavirusa je nedvomno odreditev dela na domu, ki je umaknjeno iz delodajalčevih poslovnih prostorov.

Možnost dela na domu mora biti predvidena že v sami pogodbi o zaposlitvi. V kolikor tega določila v obstoječi pogodbi ni, je potrebno skleniti novo. Dodatek oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi v tem primeru ne pride v poštev, saj gre za spremembo kraja opravljanja dela, ki je bistvena sestavina pogodbe. Delodajalec mora ustrezno prilagoditi tudi svoj splošni akt (t.i. Akt o sistematizaciji), v katerem je določena organizacija dela in so navedene obveznosti zaposlenih.

V primeru take oblike dela mora delodajalec izdelati tudi izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih prostorov, saj je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu, pri čemer je potreben neposreden ogled prostorov.

O nameravani uvedbi dela na domu je potrebno pisno obvestiti inšpektorat za delo, ki lahko vselej izvede inšpekcijski nadzor in preveri, ali se delo na domu izvaja skladno s predpisi. Če je delo škodljivo za delavčevo zdravje ali za življenjsko in delovno okolje, ga lahko inšpektorat namreč prepove.

Delavec ima v primeru te oblike dela pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev in je upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom.

Zaradi številnih predpisanih pogojev za delo na domu, pa bi bilo, v primeru pojava koronavirusa pri nas, v zelo kratkem času težko izpolniti vse predpisane pogoje, zato naj delodajalci te možnosti predvidijo že vnaprej. V kolikor pa bi prišlo v zvezi s širjenjem koronavirusa do izrednih razmer, ki bi velevale, da se razglasi izjemne okoliščine, kot jih predvideva Zakon o delovnih razmerjih v 169. členu, pa bi za čas trajanja takih okoliščin delodajalci lahko spremenili vrsto dela ali kraj opravljanja dela ne glede na določbe pogodbe o zaposlitvi in tudi brez soglasja delavca.