Aktu o digitalnih trgih¹UREDBA (EU) 2022/1925 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (Akt o digitalnih trgih) je v slovenskem jeziku dostopna na povezavi. (ang. Digital Markets Act - DMA), ki je začel veljati 1. novembra 2022 se je pridružil Akt o digitalnih storitvah²UREDBA (EU) 2022/2065 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) je v slovenskem jeziku dostopna na povezavi.(Digital Services Act). Glavni namen Akta o digitalnih trgih je zagotoviti pravičen in odprt digitalni trg. Uredba o digitalnih trgih pa narekuje večjo odgovornost upravljalcev digitalnih platform, katere cilj je dvigniti raven zaščite uporabnikovih pravic na spletu. V nadaljevanju predstavljamo glavne novosti, ki jih Akta prinašata.

I. Akt o digitalnih storitvah

Akt bo reguliral vse spletne platforme in družbena omrežja, ki ponujajo svoje storitve na enotnem trgu Evropske unije. Namen predpisa je izboljšati metode za odstranjevanje ilegalnih vsebin, zmanjšati širjenje sovražnega govora in dezinformacij ter naložiti večjo odgovornost spletnim platformam pri zaščiti uporabnikov. Pri tem se zasleduje načelo, da kar je nezakonito v resničnem svetu, je nezakonito tudi na spletu. V skladu s tem bodo spletne platforme morale prevzeti večjo odgovornost pri zaščiti uporabnikov in podjetij. Glavna cilja sta: (1) vzpostaviti varno spletno okolje in (2) ščititi pravice na spletu, zlasti svobodo govora. To se bo uresničevalo predvsem preko povišanja preglednosti ciljnega oglaševanja, zbiranja podatkov ter delovanja algoritmov. Z novo ureditvijo bodo bolj varovana tudi podjetja, saj bo splet postal bolj predvidljiv, v njem pa bo zato več možnosti za inovacije in dvig konkurenčnosti. Spremembe bodo doletele tudi upravljalce omrežij, ki bodo morali omogočati dostop do svojih podatkov.³ Služba Vlade za digitalno preobrazbo: V veljavo stopil evropski Akt o digitalnih storitvah, gov.si, 16.11.2022.

V nadaljevanju izpostavljamo nekatere bistvene spremembe, ki jih uvajajo določbe Akta. Pomembno je že vprašanje uporabe prepisa, ta se bo namreč uporabljal za posredniške storitve, ki se ponujajo prejemnikom storitve, ki imajo svoj sedež ali se nahajajo v EU, ne glede na to, kje imajo ponudniki omenjenih storitev svoj sedež. Naložene bodo obveznosti glede potrebne skrbnosti za pregledno in varno spletno okolje. Ponudniki bodo na primer morali določiti enotno kontaktno točko za komunikacijo z organi držav članic in organi EU. Prav tako bo obvezno omogočiti neposredno in hitro komunikacijo s prejemniki storitve prek elektronskih sredstev in na uporabniku prijazen način, tudi tako, da se prejemnikom storitve omogoči, da izberejo komunikacijska sredstva, ki ne temeljijo zgolj na avtomatiziranih orodjih. Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v EU, vendar v EU ponujajo storitve, bodo morali pisno določiti pravno ali fizično osebo, ki bo delovala kot njihov pravni zastopnik v eni od držav članic, v katerih ponudnik ponuja storitve. Vsaj enkrat letno bo za ponudnike storitev obvezno javno objaviti (na dostopen način) jasna, preprosto razumljiva poročila o vsem moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Posebnosti, ki jih Akt uvaja so še: prekinitev zagotavljanja storitev prejemnikom, ki pogosto objavljajo očitno nezakonite vsebine, zaščita mladoletnikov na spletu, obveznost poročanja o preglednosti za ponudnike spletnih platform in druge. Kot zanimivost izpostavljamo še, da Akt izrecno določa ureditev za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, ki jih definira kot takšne, ki na mesec povprečno dosegajo število vsaj 45 milijonov aktivnih prejemnikov storitve v Uniji. Nadzora nad upoštevanjem Akta bo izvajal neodivisni organ t.i. Koordinator digitalnih storitev, ki ga bodo skupaj ustanovile Evropska komisija in države članice. Rok za uveljavitev uredbe je 16. feburar 2024, implementacija uredbe pa je v pristojnosti Službe vlade za digitalno preobrazbo.⁴Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo: V veljavo stopil Akt o digitalnih storitvah, Iusinfo, 16. 11. 2022.

II. Akt o digitalnih trgih

Namen predpisa je pravno urediti položaj t.i. vratarjev (ang. gatekeepers), ki nadzorujejo vsaj eno jedrno platformno storitev (npr. iskalnik, družbeno omrežje, operacijski sistem, spletno tržnico) in imajo veliko uporabnikov v večih državah Evropske Unije. Merila, ki jih Akt narekuje so sledeča (i) podjetje ima močan gospodarski položaj, pomembno vpliva na notranji trg in je dejavno v več državah EU; (ii) podjetje ima močan posredniški položaj, kar pomeni, da veliko bazo uporabnikov povezuje z velikim številom podjetij; (iii) podjetje ima (ali bo v kratkem imelo) utrjen in trajen položaj na trgu. Pogoju, da je vratar stabilen v daljšem časovnem obdobju bo zadoščeno, če je podjetje izpolnilo prvi dve merili v vsakem od zadnjih treh poslovnih let.⁵Evropska komisija: Akt o digitalnih trgih: zagotavljanje pravičnih in odprtih digitalnih trgov.

Na tak način se zagotovi pravičnejše poslovno okolje poslovnim uporabnikom, ki so pri ponujanju svojih storitev odvisni od vratarjev. Inovatorjem in tehnološkim zagonskim podjetjem se z ukinitvijo nepravičnih pogojev omogočijo nove priložnosti, da konkurirajo in inovirajo na spletu.
Ugodnosti, ki jih prinaša akt za potrošnike so (i) pravičnejše cene; (ii) več možnosti za zamenjavo ponudnika; (iii) večja izbira in neposreden dostop do storitev. Prepovedane so nepoštene prakse do poslovnih uporabnikov in strank, ki so od njih odvisne, z namenom pridobivanja neupravičene prednosti. Pri tem pa bodo vratarji obdržali vse možnosti za inovacije in ponujanje novih storitev.

V praksi to pomeni, da bodo vratarji dolžni (i) svojim poslovnim uporabnikom omogočiti dostop do podaktov, ki jih ustvarijo pri uporabi platforme vratarja; (ii) tretjim osebam (v izjemnih primerih) omogočiti interoperabilnost z lastnimi storitvami; (iii) poslovnim uporabnikom omogočiti promoviranje svojih ponudb in sklepanje pogodb s strankami zunaj platforme vratarja; ter (iv) podjetjem, ki oglašujejo na platformi vratarja, zagotoviti tista orodja in informacije, ki jih potrebujejo za lastno neodivsno preverjanje oglasov, katerih gostitelj je vratar.

Nova pravila bodo poleg obveznosti zapovedala tudi določene prepovedi. Tako ne bo več dopustno (i) preprečevati potrošnikom, da se povežejo s podjetji zunaj vratarjevih platform; (ii) ugodneje obravnavati storitev in proizvodov, ki jih ponuja vratar, v primerjavi s ponudbami, ki jih na platformi ponujajo tretje osebe. Prepovedano bo (iii) preprečiti uporabnikom, da odstranijo predhodno nameščeno programsko opremo ali aplikacijo. Prav tako bo (iv) ob odsotnosti soglasja prepovedano slediti uporabnikom zunaj jedrne platforme stortive za namene ciljnega oglaševanja.

Izvajanje Akta o digitalnih trgih bo izključno v pristojnosti Evropske komisije. Komisija bo izvajala tržne preiskave s katerimi bo opredelila podjetja za vratarje in posodabljala obveznosti za vratarje ter uvedla ustrezne ukrepe za odpravo sistematičnih kršitev Akta. V primeru kršitev pravil so predvidene globe (v višini do 10 % skupnega svetovnega letnega prometa podjetja ali v primeru ponavljajočih se kršitev do 20 %), periodične kazni (v višini do 5 % povprečnega dnevnega prometa) ter morebitna dodatna pravna sredstva v primeru sistematičnih kršitev. Možni so tudi nefinančni ukrepi, kot je odprodaja (delov) podjetja.

Cilj, ki ga akt zasleduje je, da se preko poenotenja ureditve na ravni EU zaščititi mala in srednje velika tehnološka podjetja, ki bi s tem delovala v pravičnejšem gospodarskem in tehnološkem prostoru. To torej pomeni, da bo platformam kot so Google, Facebook, Apple prepovedano posluževanje po nepoštenih poslovnih praksah ali drugače ovirati druge ponudnike na digitalnem trgu. Cilj je tudi omogočiti manjšim akterjem pravičenjši dostop do trga ter jim omogočiti več možnosti za razvoj svojih storitev, s tem pa povečati njihovo konkurenčnost in inovativnost.⁶ Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo: V veljavo stopil Akt o digitalnih trgih, Iusinfo, 16. 11. 2022.
Tudi fizične osebe bodo s tem aktom bolj varovane, saj brez izrecne privolitve ne bo več mogoče zbirati in prodajati podatkov, ki nastanejo pri brskanju po spletu ali ob uporabi raznih aplikacij. Pomemben cilj je tudi povečanje števila aplikacij in spletnih storitev. Posledično bo zaradi večje konkurenčnosti prišlo tudi do nižanja cen.⁷ Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo: V veljavo stopil Akt o digitalnih trgih, 4. 11. 2022.