Ukrep 80/90/100 oz. Dogovor o delu s krajšim delovnim časom
Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sprejeta 20. junija 2025, prinaša nekaj ključnih novosti. Med drugim dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki ureja pravico delavca, zaposlenega za polni delovni čas, da predlaga dogovorno spremembo pogodbe o zaposlitvi in prehod na delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Ta pravica velja za delavce, ki so dopolnili 58 let starosti ali imajo vsaj 35 let pokojninske dobe.
V takem primeru se določi nova plača v višini 90 % osnovne plače za polni delovni čas. Za namene invalidskega in pokojninskega zavarovanja pa se šteje, kot da so plačani prispevki v višini 100 % osnovne plače. Ukrep je torej namenjen delavcem, ki se približujejo upokojitvi, saj jim omogoča, da delajo manj (80 % časa), prejemajo skoraj polno plačo (90 %), pri tem pa se njihova osnova za odmero pokojnine ne zmanjša.
Ukrep se bo uvedel s prehodnim obdobjem tako, da bo v letu 2026 in 2027 veljal za delavca, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato pa se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starost 60 let.
Pravice v primeru krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo
Delavci, ki se odločijo za krajši delovni čas pred upokojitvijo, imajo po novem zagotovljene številne pravice, ki jim omogočajo boljšo socialno varnost in lažji prehod v upokojitev. S spremembami, ki uvajajo posebno zavarovalno podlago (šifra 122 – delavec pred upokojitvijo, ki dela s KDČ 80%), se ureja njihov položaj v okviru različnih socialnih zavarovanj in delovnopravne ureditve.
1. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Kljub skrajšanemu delovnemu času bo delavcem priznana pokojninska doba v celotnem obsegu – kot če bi delali polni delovni čas. To pomeni, da bo obdobje štelo kot 100 % zavarovalna doba, kar je ključno za izračun pokojnine.
2. Zdravstveno zavarovanje
Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju ostaja omejitev – bolniško nadomestilo bo odmerjeno glede na dejanski obseg opravljenega dela. To pomeni, da delavec ne more prejeti nadomestila za več ur, kot jih je dejansko delal, niti ne v višjem znesku, kot znaša osnova za plačilo prispevkov.
3. Starševsko varstvo in nadomestila
Čeprav področje starševskega varstva ni ključno za to starostno skupino, pa velja opozoriti, da se starševsko nadomestilo priznava v skladu z obsegom prijave v zavarovanje – torej za delež ur, ki jih zajema zaposlitev, ne glede na dejanski delovni čas.
4. Zavarovanje za primer brezposelnosti
V primeru brezposelnosti se pravice uveljavljajo sorazmerno – znesek denarnega nadomestila se odmeri glede na obseg zaposlitve (torej 80 %), kar pomeni, da krajši delovni čas vpliva tudi na višino nadomestila.
5. Dolgotrajna oskrba
Na področju dolgotrajne oskrbe se zaradi spremembe obsega delovnega časa pravice ne spremenijo – višina plačanih prispevkov namreč ne vpliva na višino upravičenj.
6. Delovnopravni vidik
Delavci s krajšim delovnim časom pred upokojitvijo bodo izenačeni z ostalimi delavci, ki delajo s krajšim časom v posebnih primerih. Ključna razlika je pri plači – ta znaša 90 % osnovne plače za polni delovni čas, kot določa 67.b člen ZDR-1.
Spremenjena pogodba o zaposlitvi določa, da je delovni čas razporejen na dnevni ali tedenski ravni (80 % polnega delovnega časa). Posebna zaščita pa jim prepoveduje nadurno delo, prav tako pa ni dovoljeno začasno ali neenakomerno prerazporejanje delovnega časa.
7. Regres, odpravnina in druge pravice
Delavci prejmejo regres za letni dopust in odpravnino v celotnem znesku, kot velja tudi za druge posebne primere krajšega delovnega časa. Druge pravice se priznavajo v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), v okviru statusa oseb po 67. členu (krajši delovni čas v posebnih primerih).
Zaključek
Nova ureditev krajšega delovnega časa pred upokojitvijo prinaša številne pozitivne spremembe in varovalke za starejše delavce. Ti bodo lahko postopno prešli v upokojitev brez izgube ključnih pravic, z večjo varnostjo in jasno določenimi pogoji.
