Katere so zelo velike spletne platforme in iskalniki po ugotovitvah Evropske komisije?

19 maj 2023

Novembra 2022 smo poročali o sprejemu Akta o digitalnih storitvah, s katerim je EU želela povečati odgovornost upravljalcev digitalnih platform in tako povišati raven varstva spletnih pravic uporabnikov. V aprilu 2023 je Evropska komisija objavila seznam sedemnajstih zelo velikih spletnih platform in dva iskalnika, za katere bodo veljala stroga pravila pri delovanju na spletu. S tem želi EU zagotoviti varnejše spletno okolje. Seznam platform objavljamo v nadaljevanju.

Med zelo velike spletne platforme sodijo tiste, ki imajo več kot 45 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov (tj. vsaj 10 odstotkov prebivalstva v Evropski uniji). Ker imajo močan vpliv, jim odločitev Evropske komisije nalaga dodatne obveznosti za obvladovanje sistemskih tveganj.

Zelo velike spletne platforme so:
• Alibaba AliExpress
• Amazon Store
• Apple AppStore
• Booking.com
• Facebook
• Google Play
• Google Maps
• Google Shopping
• Instagram
• LinkedIn
• Pinterest
• Snapchat
• TikTok
• Twitter
• Wikipedia
• YouTube
• Zalando

Zelo velika spletna iskalnika sta:
• Bing
• Google Search

Uredba narekuje obveznost posredovanja prve letne ocene sistemskega tveganja in zagotovitev učinkovitih orodij za upravljanje vsebin. Obveznost morajo upravljalci zelo velikih platform in iskalnikov izpolniti v 4-mesečnem roku.

Z ukrepi se zasledujejo cilji po zaščiti uporabnikov (zlasti mladoletnikov), povečanja preglednosti poslovanja in zmanjšanja širjenja zavajajočih informacij. Druge obveznosti upravljalcev platform zajemajo jasno označevanje vseh oglasov in objavljanje informacij o tem, kdo so naročniki konkretnih oglasov; prepoved objavljanja oglasov, ki temeljijo na občutljivih podatkih uporabnika (etnična pripadnost, spolna usmerjenost, politična prepričanja ipd.); vestno obravnavanje in odstranjevanje nedvomno nezakonite vsebine. Uredba uvaja tudi preprost postopek za prijavljanje ter učinkovito odstranjevanje nezakonitih objav.

Uredba se bo uporabljala od 17. februarja 2024, do takrat pa morajo države članice EU akt implementirati v nacionalni pravni red.

OSTALE NOVICE

  • in Novice 2025

    Novi Zakon o medijih (ZMed-1)

    Slovenija je po več kot dveh desetletjih dočakala obsežno prenovo medijske zakonodaje. Državni zbor je sprejel novi Zakon o medijih (ZMed-1), ki prinaša temeljite spremembe in se odziva na potrebe sodobnega, digitaliziranega medijskega okolja. Zakon vključuje širok spekter deležnikov: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje, civilno družbo in š...
  • in Novice 2025

    Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) – Nov institut krajšega delovnega časa za delavce pred upokojitvijo (ukrep 80/90/100)

    Ukrep 80/90/100 oz. Dogovor o delu s krajšim delovnim časom Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sprejeta 20. junija 2025, prinaša nekaj ključnih novosti. Med drugim dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki ureja pravico delavca, zaposlenega za polni delovni čas, da predlaga dogovorno spremembo pogodbe o ...
  • in Novice 2025

    Kaj prinaša Direktiva (EU) 2023/970 o preglednosti plačil?

    Evropski parlament in Svet sta maja 2023 sprejela Direktivo (EU) 2023/970, ki prinaša nove obveznosti za delodajalce, s katerimi želijo v EU povečati transparentnost plačne politike v podjetjih. Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, kot so informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z ravnjo plač zaposlenih, ki opravl...
TOP