Z 21. novembrom 2025 se je v Sloveniji začela uporabljati novela Zakona o tujcih (ZTuj-2I), ki prvič sistemsko ureja status digitalnih nomadov. Gre za pomembno novost, s katero Slovenija poskuša privabiti visoko kvalificirane posameznike, ki delajo na daljavo za tuje naročnike.
Kdo je digitalni nomad po slovenski zakonodaji?
Digitalni nomad je tujec, ki ni državljan EU ali EGP, dela za tuje podjetje ali naročnika oziroma je samozaposlen v tujini, delo pa opravlja na daljavo preko informacijske tehnologije. Ključno je, da tak posameznik ni vključen na slovenski trg dela.
Posebej pomemben poudarek zakonodaje je, da digitalni nomad ne sme opravljati dela za slovenske delodajalce ali naročnike.
Osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja
Za pridobitev dovoljenja mora tujec izpolnjevati več pogojev, med katerimi izstopa predvsem finančni kriterij. Posameznik mora imeti zadostna sredstva za preživljanje, in sicer najmanj dvakratnik povprečne neto plače v Sloveniji (približno 3.200 € mesečno).
Poleg tega mora predložiti ustrezna dokazila o prihodkih, kot so pogodbe in bančni izpiski (običajno za zadnjih šest mesecev), ter dokazati, da dela za tuje naročnike ali delodajalce.
Vlogo za dovoljenje je treba vložiti na diplomatsko-konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini ali na upravni enoti v Sloveniji, če tujec že zakonito prebiva v državi.
Trajanje dovoljenja in omejitve
Dovoljenje za digitalnega nomada se izda za največ eno leto. Podaljšanje tega dovoljenja ni mogoče, novo dovoljenje pa je mogoče pridobiti šele po šestih mesecih od poteka prejšnjega.
Če želi posameznik v Sloveniji ostati dlje, lahko kadarkoli zaprosi za drugo vrsto dovoljenja za prebivanje, na primer na podlagi zaposlitve ali opravljanja dejavnosti v Sloveniji.
Združitev družine – pomembna prednost
Posebnost slovenske ureditve je ugodnejša pravica do združitve družine. Družinski člani se lahko digitalnemu nomadu pridružijo takoj, brez običajnih omejitev glede dolžine prebivanja ali veljavnosti dovoljenja.
Davčni vidik: ključna vprašanja po Zakonu o dohodnini
Čeprav zakon ureja področje prebivanja, se davčni položaj digitalnih nomadov presoja predvsem na podlagi Zakon o dohodnini (ZDoh-2), kar pomeni, da je razumevanje davčnih pravil bistvenega pomena.
Davčna obveznost je odvisna od rezidentstva. Po ZDoh-2 se posameznik šteje za davčnega rezidenta Slovenije, če ima v Sloveniji običajno prebivališče, središče svojih osebnih in ekonomskih interesov ali če v državi prebiva več kot 183 dni v davčnem letu.
Če tujec ni davčni rezident Slovenije, praviloma ni obvezan prijavljati dohodkov v Sloveniji. Če pa postane davčni rezident, je obdavčen po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so obdavčeni tudi njegovi prihodki iz tujine.
Posebno pomembno vlogo imajo tudi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Te lahko določijo, da se posameznik, kljub izpolnjevanju pogojev za rezidentstvo po slovenski zakonodaji, za davčne namene šteje za rezidenta druge države. V takih primerih pride do uporabe t. i. veznih pravil (tie-breaker rules), ki določijo, katera država ima pravico do obdavčitve.
Primeri iz prakse
V praksi se lahko pojavijo različne situacije. Če tujec živi v Sloveniji kot digitalni nomad, vendar zasluži v tujini in ni slovenski davčni rezident, nima davčne obveznosti v Sloveniji.
Če tujec prebiva v Sloveniji več kot pol leta, ima tukaj družino in dejansko središče življenjskih interesov, lahko postane davčni rezident Slovenije v smislu ZDoh-2.
Če pa je posameznik slovenski davčni rezident in dela na daljavo za tuje podjetje, mora v Sloveniji plačevati davke od vseh svojih prihodkov, ob upoštevanju morebitnih olajšav ali določb iz mednarodnih pogodb.
Namen zakonodajalca
Cilj uvedbe tega dovoljenja je privabiti visoko kvalificirane posameznike ter povečati potrošnjo v Sloveniji, ne da bi to vplivalo na domači trg dela.
Na kaj morajo biti pozorni posamezniki in podjetja?
Pri uveljavljanju te ureditve je ključnega pomena pravilna priprava dokumentacije, zlasti pogodb in dokazil o prihodkih. Prav tako je bistveno spoštovanje prepovedi sodelovanja s slovenskimi naročniki.
Posebno pozornost je treba nameniti pravočasnemu davčnemu svetovanju, zlasti glede uporabe ZDoh-2 in mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, saj lahko napačna razlaga davčnega statusa povzroči resne posledice. Spoštovanje pravil je nujno, ker lahko kršitve vodijo tudi v odvzem dovoljenja.
