Dne 15.11. 2023 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D). V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj novosti, ki jih prinaša.
Pogodba o zaposlitvi mora po novem vsebovati tudi določilo o plačilu dodatkov in določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec. V obeh primerih se lahko glede teh vprašanj pogodba o zaposlitvi sklicuje na zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca.
Delavec, ki neguje otroka, starega do osem let, ali zagotavlja oskrbo, lahko v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja predlaga sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas.
Spreminja se obdobje za ponovno kršitev v povezavi s pisnim opozorilom delodajalca delavcu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih (prej enem letu) od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v 18 mesecih (prej 2 leti). Nadalje je dodana pravica delavca, da mu delodajalec v treh do tridesetih delovnih dneh od prejema pisnega opozorila omogoči, da se izjavi o očitanih kršitvah, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.
Nov 141.a člen uvaja subsidiarno odgovornost v okviru gradbene dejavnosti. Določa, da če delodajalec, ki je podizvajalec, delavcu ne zagotovi plačila, je za izpolnitev te obveznosti subsidiarno odgovoren pogodbenik, katerega neposredni podizvajalec je delodajalec.
Ena glavnih novosti novele je pravica do odklopa v novem 142.a. členu. Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec v enem letu od uveljavitve zakona sprejeti ustrezne ukrepe.
Zagotavlja se posebno varstvo delavcev, žrtev nasilja v družini. Delavec, žrtev nasilja v družini, po tem zakonu je oseba, ki je v zadnjih dveh letih doživela eno od oblik nasilja v družini, opredeljenih v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, je nasilje prijavila na policijo ali center za socialno delo, postopki v zvezi z nasiljem in odpravljanjem posledic nasilja pa še niso končani, kar žrtev dokazuje s potrdilom centra za socialno delo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, sodišča in drugih institucij. Delavec, žrtev nasilja v družini, je tudi upravičen do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delavcu, žrtvi nasilja v družini, se lahko naloži opravljanje dela preko polnega delovnega časa, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas ali se ga razporedi na nočno delo samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
