Dne 13. aprila 2022 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-G) (Uradni list RS št. 44/22), ki so ga poslanci in poslanke Državnega zbora sprejeli na 30. redni seji, kjer so hkrati potrjevali še nekatere druge zakone s področja kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva.
V nadaljevanju predstavljamo nekatere novosti, ki jih novela Zakona prinaša.
Zakon z novim členom (3čb. člen) definira pravilo, ki dopušča postavitev rastlinjakov (če so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče) ter ostale pomožne kmetijsko-gozdarske opreme (npr. opora za mrežo proti toči ali ptičem, ograja za pašo živine, klopotec, žična ograja ...) na območje kmetijskih zemljišč, pri čemer se sme pomožna oprema uporabljati zgolj za kmetijske namene.
Novost se nanaša tudi na obveznost plačila odškodnine v primeru spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. V noveli Zakona je določena obveznost plačila odškodnine tudi za tista kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto več kot 35 (3g. člen), medtem ko je bilo potrebno odškodnino po stari verziji zakona plačati le za zemljišča z boniteto več kot 50.
Pomembna novost je tudi skrajšanje roka za sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije. Ta je z novelo skrajšan iz prejšnjih 30, na sedanjih 15 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote (20. člen). Ostale določbe glede podajanja ponudbe tudi v noveli ostajajo enake.
Nadalje so uvedene poenostavitve v povezavi z zemljiškimi operacijami, pri čemer je novo navadno vročanje upravnih pisanj (44a. člen). V primeru, da vročitev ni izvedena zaradi pomanjkljivega naslova, se vročitev odločbe, sklepa ali drugega dokumenta opravi tako, da se objavi na enotnem državnem portalu E-uprave. Prav tako ni več predvidenih upravnih overitev soglasij, pogodb o namakanju ne bo več potrebno vpisovati v zemljiško knjigo, poenostavlja pa se tudi spreminjanje območij namakalnih in osuševalnih sistemov.
V delu o namakalnih sistemih je dodana možnost izgradnje državnih namakalnih sistemov, prav tako pa novela Zakona uvaja novo agrarno operacijo razdružitve solastnine na kmetijskih zemljiščih (98b. člen), pri katerih je solastnik Republika Slovenija in na katerih se je vzpostavila solastnina po zaključenih denacionalizacijskih postopkih.
