Vse od finančne krize leta 2008 dalje, se je Evropska Unija ukvarjala z obsežnimi reformami svojih bančnih pravil, kar je v veliki meri pomagalo bančnemu sektorju vstopiti v Covid-19 krizo z relativno dobro stabilnostjo. Ker pa nekateri problemi še niso bili obravnavani, je Evropska komisija 27. oktobra 2021 predstavila nova bančna pravila, ki bodo pomagala evropskim bankam, da bodo postale bolj odporne na gospodarske pretrese v prihodnosti in hkrati prispevala k okrevanju Evrope po trenutni pandemiji.
Nov sveženj pomembno izboljšuje trenutno veljavna pravila na več področjih:
1. Končana je implementacija dogovora Basel III (mednarodni standardi za krepitev bank), ki upošteva značilnosti in posebnosti bančnega sektorja Evropske unije in zagotavlja, da notranji modeli, ki jih banke uporabljajo za izračunavanje svojih kapitalskih zahtev, ne zanemarijo tveganj, s čimer zagotovijo dovolj kapitala za zadostitev kritja omenjenih tveganj.
Makroekonomska analiza, ki jo je izvedla Evropska centralna banka, kaže, da bodo imele baselske reforme dologoročno pozitiven vpliv na gospodarstvo Evropske unije, saj bodo nadalje povrnile zaupanje v bančni sektor unije, kar bo prispevalo k njegovi dobičkonosnosti in konkurenčnosti.
Da bi se izognili morebitnemu izkrivljanju na globalnem trgu, bi se morala pravila dogovora Basel III čimbolj združevati med različnimi jurisdikcijami.
2. Z novim predlogom Evropska Komisija krepi odpornost bančnega sistema tudi do okoljskih, socialnih in vodstvenih tveganj. Banke bodo morale sistematično prepoznati, razkriti in nenazadnje upravljati z omenjenimi tveganji, kot del njihovega obvladovanja tveganja. To vključuje tudi redni podnebni stresni test s strani nadzornikov in tudi samih bank.
Vse banke bodo morale tudi razkriti, do katere stopnje so izpostavljene okoljskim, socialnim in vodstvenim tveganjem. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim obremenitvam manjših bank, bodo pravila o razkritju sorazmerna.
3. Predlog pa zagotavlja tudi močnejša orodja za nadzornike bank (orodja pomagajo pri oceni ali imajo vodstveni delavci veščine in znanje za upravljanje banke) in hkrati obravnava vprašanje vzpostavitve podružnic bank iz tretjih držav v Evropski uniji (pomaga nadzornikom obvladovati tveganja, povezana z omenjenimi subjekti, ki so v zadnjih letih močno povečali svojo dejavnost v EU).
Evropska komisija predlaga začetek uporabe novih pravil s 1. januarjem 2025, kar bi dalo evropskim bankam in nadzornikom dovolj časa za temeljito pripravo na reformo v svojih procesih, sistemih in praksah. Podaljšano obdobje implementacije bo bankam omogočilo, da se osredotočijo na upravljanje s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz krize Covid-19, s financiranjem okrevanja in jim hkrati da dovolj časa za prilagoditev, preden se začnejo pravila v celoti uporabljati.
