Evropski parlament in Svet sta maja 2023 sprejela Direktivo (EU) 2023/970, ki prinaša nove obveznosti za delodajalce, s katerimi želijo v EU povečati transparentnost plačne politike v podjetjih. Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, kot so informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z ravnjo plač zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter obveznosti poročanja o razlikah v plačilih med spoloma za podjetja z več kot sto zaposlenimi, tako v javnem kot v zasebnem sektorju.
Do 7. junija 2026 morajo vse države članice, tudi Slovenija, preneseti evropsko direktivo v domačo zakonodajo. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predvidevajo, da bo direktiva v slovenski pravni red prenesena do omenjenega roka.
Obveznosti glede preglednosti plačil
Direktiva predvideva številne obveznosti, ki se nanašajo tako na fazo zaposlovanja kot na čas trajanja delovnega razmerja:
• Pred zaposlitvijo bodo morali delodajalci kandidatom razkriti začetno plačo ali plačni razpon, ki temelji na objektivnih, spolno nevtralnih merilih. Hkrati bo prepovedano spraševanje o preteklih plačah, oglasi in nazivi delovnih mest pa bodo morali biti spolno nevtralni.
• V času zaposlitve bodo morali delodajalci zaposlenim zagotoviti hiter dostop do meril za določanje osnovne in variabilne plače ter napredovanja. Tudi ta merila bodo morala biti razumljiva, javno dostopna in spolno nevtralna (mikro podjetja z manj kot 50 zaposlenimi so lahko delno izvzeta).
• Pravica do informacij bo zaposlenim omogočala, da pisno zahtevajo podatke o svoji plači in o povprečnih plačah po spolu v primerljivih kategorijah. Delodajalec bo moral odgovoriti v dveh mesecih, pogodbe pa ne bodo smele vsebovati prepovedi razkrivanja lastne plače ob uveljavljanju pravice do enakega plačila.
Obvezno poročanje o plačni vrzeli
Podjetja, ki imajo najmanj sto zaposelnih, bodo morala poročati o plačni vrzeli za predhodno koledarsko leto glede na leto poročanja. Direktiva določa, da je treba zagotoviti informacije o: plačni vrzeli na podlagi spola; plačni vrzeli na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih; vrzeli med medianama plač na podlagi spola; vrzeli med medianama plač na podlagi spola v dopolnilnih ali spremenljivih delih; deležu žensk in moških, ki prejemajo dopolnilne ali spremenljive dele; razmerju med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačnem razredu; plačni vrzeli na podlagi spola med delavci po kategorijah delavcev, razčlenjeno po običajni osnovni plači v dopolnilnih ali spremenljivih delih.
Podjetja bodo morala glede na število zaposlenih začeti z rednim poročanjem o plačni vrzeli, in sicer:
• Podjetja z ≥ 250 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2027, nato vsako leto.
• Podjetja s 150–249 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2027, nato na tri leta.
• Podjetja s 100–149 zaposlenimi: prvo poročilo do 7. junija 2031, nato na tri leta.
• Podjetja z manj kot 100 zaposlenimi: poročanje je prostovoljno, razen če država določi drugače.
Poročilo mora potrditi poslovodstvo po posvetu z reprezentativnimi sindikati. Izbrane podatke bo treba predložiti javnemu organu in jih vsaj delno objaviti.
Ukrepanje ob ugotovljenih razlikah
Če poročilo razkrije več kot 5-odstotno nepojasnjeno razliko v povprečni plači znotraj posamezne kategorije delavcev, bo moral delodajalec skupaj s predstavniki delavcev opraviti skupno oceno plačil, analizirati vzroke za razliko, določiti ukrepe za odpravo in jih tudi izvesti v razumnem roku.
Pravna zaščita in sankcije
Direktiva uvaja tudi okrepljeno pravno varstvo zaposlenih:
• Uvedeno je obrnjeno dokazno breme: če delavec predloži indice o neenakem plačilu, mora delodajalec dokazati zakonitost razlike.
• Zaposleni bodo upravičeni do polne odškodnine, ki vključuje izgubljeni dohodek, zamudne obresti in morebitno nepremoženjsko škodo.
Za nespoštovanje obveznosti (npr. neoddaja poročila ali neukrepanje ob več kot 5-odstotni vrzeli) morajo države v okviru prenosa direktive do 7. Junija 2026 v svojo zakonodajo vključiti učinkovite in odvračilne sankcije, vključno z denarnimi kaznimi in izključitvijo iz javnih razpisov.
Kaj lahko delodajalci naredijo že danes?
Pomembna je predvsem pravočasna prilagoditev sistemov in praks. Priporoča se naslednje korake:
- Pregled plačnih sistemov in ovrednotenje delovnih mest na podlagi objektivnih meril;
- Vzpostavitev ustrezne podatkovne baze za izvoz podatkov za pripravo poročil;
- Posodobitev kadrovskih postopkov;
- Izobraževanje kadrovske službe, zlasti glede spolno nevtralnega jezika in prepovedi spraševanja o plačni zgodovini, ter
- Redno notranje spremljanje plačne vrzeli in identifikacija morebitnih neskladij.
Zaključek
Direktiva (EU) 2023/970 jasno sporoča, da transparentnost plač postaja novo poslovno pravilo in obveza na evropskih tleh. Slovenska podjetja, ki se bodo pravočasno pripravila, se ne bodo le izognila morebitnim kaznim, temveč bodo tudi okrepila zaupanje zaposlenih in izboljšala svojo konkurenčnost kot delodajalci.
