Prevladujoče obvezne določbe, 9.člen Rim I

18. januar 2023

Ker je Slovenija članica Evropske unije, se v njenem pravnem redu neposredno uporablja Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I).

Na podlagi omenjene uredbe veljajo tudi posamezna pravila o uporabi prava, ki ga stranki nista določili v pogodbi, a bo (lahko) kljub temu uporabljeno pri presoji posameznih vprašanj iz ali o pogodbi.

9. člen Uredbe Rim I ureja prevladujoče obvezne določbe, ki se samodejno uporabijo, ne glede na to na katero pravo sicer napotuje pogodba ali druge pravne določbe. Prevladujoče obvezne določbe so določbe, katerih upoštevanje je po mnenju države bistvenega pomena za zaščito njenih javnih interesov, kot je na primer njena politična, socialna ali gospodarska ureditev. Kot prevladujoče obvezne določbe bi se lahko štele posamezne določbe iz okvira protimonopolne zakonodaje in konkrenčnega prava, npr. določbe glede nadzora cen. Pravtako bi kot prevladujoče obvezne določbe lahko šteli posamezne določbe glede omejevanja trgovanja, urejanju finančnih trgov in podobno. Ob morebitnem sodnem postopku bo sodišče uporabilo prevladujoče obvezne določbe, ki veljajo v državi pristojnosti sodišča. To pomeni, da bo namesto določbe v pravu, ki sta si ga izbrali stanki ali na katerega odkazujejo zakonske norme, uporabilo določbo domačega prava, ki je za državo izjemnega pomena.

Vsako nacionalno sodišče v EU ima možnost, da uporabi tudi prevladujoče obvezne določbe držav v katerih se izvršuje pogodba (ne glede na to ali so te države v EU) če bi bila po teh določbah pogodba nezakonita. Pri odločitvi o učinkovanju teh določb mora sodišče upoštevati njihovo naravo in namen ter posledice njihove uporabe oziroma neuporabe.

Vnaprej je težko določiti, katere določbe v domačem pravu bi se štele za določbe neposredne uporabe, obenem je težko napovedati kdaj bi sodišče menilo, da je primerna uporaba tujih prevladujočih obveznih določb. V izogib pravnim negotovostim je primerno že vnaprej preveriti ali je pogodba morebiti v neskladju z najpomembnejšimi kogentnimi pravili držav, kjer se bo pogodba izvajala.

OSTALE NOVICE

  • in Novice 2025

    Novi Zakon o medijih (ZMed-1)

    Slovenija je po več kot dveh desetletjih dočakala obsežno prenovo medijske zakonodaje. Državni zbor je sprejel novi Zakon o medijih (ZMed-1), ki prinaša temeljite spremembe in se odziva na potrebe sodobnega, digitaliziranega medijskega okolja. Zakon vključuje širok spekter deležnikov: novinarje, izdajatelje medijev, regulatorje, civilno družbo in š...
  • in Novice 2025

    Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) – Nov institut krajšega delovnega časa za delavce pred upokojitvijo (ukrep 80/90/100)

    Ukrep 80/90/100 oz. Dogovor o delu s krajšim delovnim časom Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), sprejeta 20. junija 2025, prinaša nekaj ključnih novosti. Med drugim dopolnjuje določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) z novim 67.b členom, ki ureja pravico delavca, zaposlenega za polni delovni čas, da predlaga dogovorno spremembo pogodbe o ...
  • in Novice 2025

    Kaj prinaša Direktiva (EU) 2023/970 o preglednosti plačil?

    Evropski parlament in Svet sta maja 2023 sprejela Direktivo (EU) 2023/970, ki prinaša nove obveznosti za delodajalce, s katerimi želijo v EU povečati transparentnost plačne politike v podjetjih. Direktiva določa ukrepe za preglednost plačil, kot so informacije o plačah za iskalce zaposlitve, pravica do seznanitve z ravnjo plač zaposlenih, ki opravl...
TOP