Objavljen predlog novega Zakona o sodnem varstvu razlaščencev slovenskih bank

19. oktober 2023

Ministrstvo za finance je dne 10.10.2023 v medresorsko usklajevanje poslalo novi predlog Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imenitnikov kvalificiranih obveznosti bank (ti. ZPSVIKOB 2023). Predlog zakona je v celoti dostopen tukaj. Predlog zakona ureja pravno podlago za povračilo škode, izključno pristojnost sodišča v Mariboru in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem ali upnikom banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale na podlagi odločbe Banke Slovenije. Spomnimo – konec leta 2013 in 2014 je Banka Slovenije izdala odločbe, v skladu s katerimi je bilo v podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti (delnic in obveznic oz. ti. podrejenih finančnih instrumentov).

S predlaganim zakonom se torej po skoraj 10 letih od izbrisa ponovno poskuša z zakonom določiti postopek sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti ob upoštevanju zadnje odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-4/20, hkrati pa se v primerjavi s prejšnjim predlogom zakona, določajo nekateri novi pravni instituti (kolektivna tožba, vzorčni postopek), zaradi česar naj bi bil postopek sodnega varstva učinkovitejši. Banka Slovenije mora v ta namen vzpostaviti virtualno podatkovno sobo, v kateri bodo upravičencem na voljo dokumenti in podatki v zvezi z izbrisom.

Splošno pravilo je, da se za postopek uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila, ki veljajo za gospodarske spore. Da bi nekdanji imetniki lahko realno ocenili možnost uspeha v pravdi, lahko predlagatelji sodišču predlagajo imenovanje odbora izvedencev, v katerem bodo enakovredno zastopani interesi vseh udeležencev. Glede na mnenje izvedencev, predlog zakona predvideva tudi možnost vzpostavitve poravnalne sheme. Predlog zakona dopušča možnost vložitve tako individualne, kot tudi kolektivne tožbe. Zakon poleg kolektivne tožbe za pohitritev postopka dopušča tudi možnost združitve pravd ter vzorčnega postopka.

Obstoj in višina odškodnine bosta še vedno odvisna od tega, ali so bili nekdanji imetniki na slabšem, kot bi bili v primeru stečaja banke, in za koliko. Odgovor na navedeno pa je odvisen od premoženjskega stanja banke v času izdaje odločbe Banke Slovenije in ne od nominalne vrednosti kvalificiranih obveznosti, ki so prenehale. Pri tem je seveda potrebno poudariti, da do stečaja bank sploh ni prišlo, oziroma sta bili likvidirani le Factor bank in Probanka. Če bo sodišče ugotovilo, da nekdanjim imetnikom pripada odškodnina, bo to glede na zadnjo odločitev Ustavnega sodišča, plačala Republika Slovenija. Predlog zakon sicer omejuje višino odškodnine do višine vrednosti, po kateri je nekdanji imetnik posamezno kvalificirano obveznost banke pridobil, oziroma največ do višine knjigovodske vrednosti delnic po zadnjem revidiranem letnem poročilu pred izdajo odločbe o izrednih ukrepih. Odškodnina se obrestuje po obrestni meri, ki jo je v času teka obresti uporabljala Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-295/13 iz leta 2016 poudarilo, da imajo nekdanji imetniki pravico do popolne odškodnine. Omejitev višine odškodnine in določitev obrestne mere, kot ju ureja predlog zakona tej zahtevi ne sledita. Podatki Evropske centralne banke kažejo, da je predmetna obrestna mera za kritično obdobje praktično enaka 0 %. Pričakujemo lahko torej nove postopke pred Ustavnim sodiščem.

OSTALE NOVICE

TOP