Novosti v slovenski zakonodaji: novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

08. april 2022

Dne 05. aprila 2022 je začel veljati Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) (Uradni list RS št. 48/22), ki je nadomestil prvega, sprejetega v letu 2016, in ki v slovenski pravni red prenaša tri evropske direktive, s prenosom katerih je Slovenija zamujala in je zato že prejela tudi uradni opomin Evropske komisije.

Novi zakon prinaša številne novosti, v nadaljevanju bomo predstavili nekatere spremembe.

V Zakon so prenesene določbe Direktive (EU) 2019/1153, ki določa pravila za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja oziroma pregona nekaterih kaznivih dejanj (dostopnost informacij Europolu). Nadalje se v naš pravni red prenaša Direktiva (EU) 2019/2177 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja ter pozavarovanja (sprememba Direktive 2009/138/ES), o trgih finančnih instrumentov (sprememba Direktive 2014/65/EU) ter o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (sprememba Direktive (EU) 2015/849). Hkrati je podrobneje urejeno tudi izvajanje Uredbe (EU) 2018/1672 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo oziroma se iznaša iz nje.

V zakon je vključena uskladitev kategorije zavezancev, ki opravljajo storitve v zvezi z virtualnimi valutami s priporočili FATF (Financial Action Task Force) in hkrati dopolnjena pravila v zvezi s podatki, ki se pridobivajo za potrebe registra ponudnikov storitev virtualnih valut (kar zajema storitve menjav med eno ali več vrstami virtualnih valut, prenos virtualnih valut med različnimi računi ali naslovi ter med različnimi skrbniškimi denarnicami v lasti iste pravne ali fizične osebe in hrambo ali upravljanje virtualnih valut za tretje osebe).

Zakon uvaja nov, nereguliran pregled stranke brez osebne navzočnosti v primeru ugotovljenega neznatnega tveganja za pranje denarja ali financiranja terorizma (t.i. non-face-to-face pregled stranke, ki velja kot izjema od načela pregleda stranke ob njeni osebni navzočnosti).

Novosti so uvedene tudi na področju identifikacije. Zakon tako rahlja zahteve oziroma pogoje v zvezi z videoelektronsko identifikacijo in širi možnosti uporabe tega načina ugotavljanja istovetnosti. Hkrati je uvedena možnost, da se pod določenimi pogoji omogočijo drugi varni daljinsko upravljani ali elektronski postopki za identifikacijo.

Novi zakon je skrajšal rok za predložitev podatkov, informacij in dokumentacije uradu na podlagi zahteve zavezancu za predložitev podatkov o sumljivih transakcijah, osebah, premoženju ali sredstvih (iz prejšnjih 15 dni) na le 5 delovnih dni.

Nadalje je v zakonu dopolnjena tudi pristojnost Urada RS za preprečevanje pranja denarja za potrebe učinkovitega nadzora nad izvajanjem obveznosti poslovnih subjektov v zvezi z ugotavljanjem podatkov o dejanskih lastnikih in vpisovanjem teh podatkov v register dejanskih lastnikov. Nenazadnje so v zakonu prilagojene višine glob glede na gospodarsko moč subjekta, znižala pa se je tudi spodnja meja razpona glob pri splošnih prekrškovnih določbah, ki veljajo za vse zavezance.

OSTALE NOVICE

TOP