Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S) (Uradni list RS, št. 172/2021), ki je začel veljati dne 13. novembra 2021, med drugim prinaša spremembe pri koriščenju davčnih olajšav in priznavanju stroškov, uporabljati pa se je začel za davčna obdobja od vključno 1. januarja 2022.

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj glavnih poudarkov oziroma sprememb.

Olajšava za zaposlovanje

Pri koriščenju davčnih olajšav se spreminjajo pogoji koriščenja olajšave za zaposlovanje (55.b člen), pri čemer se olajšava širi tudi na zaposlene v poklicih, za katere na trgu primanjkuje delovne sile. Tako bo lahko davčni zavezanec, ki na novo zaposli osebo, mlajšo od 29 let, osebo, starejšo od 55 let, ali osebo s poklicem, za katerega na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev in pod pogojem, da ta oseba v obdobju zadnjih 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zavezancu ali njegovi povezani osebi, uveljavil znižanje davčne osnove v višini 45 % plače te osebe, vendar največ v višini davčne osnove. V kolikor pa bo šlo za prvo zaposlitev osebe mlajše od 25 let, pa bo davčni zavezanec lahko koristil davčno olajšavo v višini 55 % plače osebe, vendar največ v višini davčne osnove.

Zavezanec bo lahko uveljavil olajšavo za prvih 24 mesecev zaposlitve teh oseb v davčnem letu zaposlitve in v naslednjih davčnih letih do poteka 24 mesecev. Pri tem pa bo lahko zavezanec uveljavil olajšavo za zaposlitev osebe s poklicem v primanjkljaju, če bo poklic v primanjkljaju objavljen na seznamu poklicev v primanjkljaju, ki bodo opredeljeni s posebnim pravilnikom in objavljeni vsaj vsaki dve leti enkrat, upoštevaje razpoložljivost kandidatov v tem poklicu, raven usposobljenosti, delovne pogoje in druge strukturne dejavnike.

Pri tem se koriščenje olajšave za zaposlovanje mlajših od 29 let in starejših od 55 let izključuje z olajšavo za zaposlovanje oseb s poklicem v primanjkljaju. Koriščenje olajšav za zaposlitev mlajših od 25 let pa se izključuje z drugimi olajšavami za zaposlovanje, kot tudi z olajšavo za zaposlovanje invalidov.

Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Novela Zakona na novo določa olajšavo za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v tem obdobju, vendar največ v višini davčne osnove. Vlaganja, ki spadajo v omenjeno skupino so:

• vlaganja v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke ter
• vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.

Pri tem velja izpostaviti, da:

• se navedena olajšava izključuje z olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (55. člen) in olajšavo za investiranje (55.a člen),
• davčni zavezanec ne more uveljavljati olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v primeru, ko so bila ta vlaganja financirana iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

Stroški amortizacije in reprezentancee

S spremembo zakona so stroški reprezentance (torej stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji) in nadzornega sveta davčno priznani v višini 60% (31. člen) - pred uveljavitvijo spremembe je bila to višina 50 % - hkrati pa se spreminja tudi davčna obravnava stroškov amortizacije za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in naložbene nepremičnine, kjer se pri obravnavi pravice do uporabe sredstva, vzetega v najem, uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja, ki ustreza dejanski dobi pogodbenega najema tega sredstva (33. člen).

Olajšava za izvajanje praktičnega dela

V skladu s 57. členom Zakona lahko davčni zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju.

Olajšava za donacije

Spreminja se tudi koriščenje olajšav za donacije (59. člen), pri čemer se zvišuje splošna olajšava iz 0,3 % na 1 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene, športne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, se lahko uveljavlja dodatna olajšava v višini 0,2 %, za vlaganje v vrhunski šport pa se bo priznalo do 3,8 % prihodkov.

Obratna hibridna neskladja

Novela v slovenski pravni red prenaša tudi določbo Direktive (EU) 2016/1164, ki določa obravnavo pri obratnem hibridnem neskladju (67.n člen) v vseh tistih primerih, ko se ena ali več oseb ali posameznikov nerezidentov, ki so skupaj neposredno ali posredno udeleženi v najmanj 50 odstotkov glasovalnih pravic, kapitalskih deležev ali pravic do deleža dobička v hibridni osebi, ki ima sedež v Sloveniji, nahajajo v državi, ki to hibridno osebo obravnava kot obdavčljivo osebo. Za odpravo hibridnega neskladja se šteje, da je hibridna oseba rezident Slovenije in zavezana za davek v skladu z zakoni Slovenije ali katere koli druge države. Navedeno pa se ne uporablja za kolektivni naložbeni nosilec. Po tem členu kolektivni naložbeni nosilec pomeni investicijski sklad ali nosilca, ki ima razpršeno lastništvo in nalaga v različne vrednostne papirje ter za katerega v skladu s slovensko zakonodajo veljajo predpisi o zaščiti vlagateljev.