Državni zbor je ob koncu januarja potrdil nov Zakon o tržni inšpekciji (ZTI-1) (Uradni list RS, št. 12/2024), ki je začel veljati 24. februarja 2024 in s katerim je prenehal veljati prejšnji Zakon o tržni inšpekciji, sprejet pred več kot 25 leti.
Glavni cilji novega zakona so učinkovitejše izvajanje inšpekcijskih postopkov, večja varnost potrošnikov, odprava administrativnih ovir in usklajenost delovanja s splošnimi načeli delovanja javne uprave. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj glavnih poudarkov novega zakona.
Uvaja se nekaj novosti v samem postopku inšpekcijskega nadzora, pri čemer mora tržni inšpektor prednostno uvesti inšpekcijski nadzor, če iz prijave izhaja, da gre za oškodovanje večjega števila potrošnikov oziroma nastanek večje škode.
Kljub temu, da Zakon o inšpekcijskem nadzoru (24. člen ZIN) določa, da mora inšpektor ne glede na določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, obravnavati tudi anonimne prijave, pa novi ZTI-1 sedaj določa še razloga, zaradi katerih inšpekcija ne bo obravnavala anonimnih prijav – v kolikor gre za očitno neutemeljenost in neresničnost podane prijave, pri čemer mora biti razlog za neopravljen inšpekcijski nadzor zabeležen tudi z uradnim zaznamkom.
V zapisniku je po novem dovoljeno, poleg podatkov, ki jih predpisuje zakon, ki ureja splošni upravni postopek, za potrebe izvedbe postopka o prekršku, navesti tudi enotno matično številko občana in stalno oziroma začasno prebivališče, če pa gre za tujo fizično osebo pa njegove rojstne podatke, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče.
Tržni inšpektorji imajo z novim zakonom izenačene pogoje za inšpekcijski nadzor z drugimi inšpektorji, ZTI-1 pa jim hkrati podeljuje tudi pravico opraviti navidezni nakup blaga, storitev ali vzorcev blaga za potrebe izvedbe preverjanja skladnosti (neposredno ali s sredstvi za komuniciranje na daljavo, po potrebi s skrivno identiteto) – slednje je bilo glede na 19. člen ZIN mogoče le, če so bili na ta način lahko ugotovljeni znaki prekrška oziroma podatki o kršitelju.
Inšpektor ima po ZTI-1 možnost, da ob odkritih nepravilnostih med inšpekcijskim nadzorom nanje najprej le opozori in določi rok za njihovo odpravo Svoje ugotovitve, opozorilo in rok za odpravo pomanjkljivosti navede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, nato izvede druge ukrepe v skladu z zakonom.
Odvzem vzorcev se po ZTI-1, če drugi predpisi ne določajo drugače, opravi tako, da se pri inšpekcijskem pregledu hkrati odvzameta vzorec za preverjanje skladnosti in vzorec za morebitno dodatno preverjanje skladnosti. Preverjanje skladnosti opravi strokovno usposobljena ustanova.
Še ena večjih novosti pa je tudi v programu rednega strokovnega izpopolnjevanja. Po novem je določeno, da inšpektorat najmanj enkrat na leto izvede program rednega strokovnega izpopolnjevanja za tržne inšpektorje; prej je veljalo, da mora biti strokovno izpopolnjevanje izvedeno vsako tretje leto. Z ZTI-1 so bile odpravljene tudi določbe, po katerih je moral inšpektor opraviti pisni preizkus iz poznavanja vsebine programa rednega strokovnega izpopolnjevanja in po katerih je moral, če tega preizkusa ni opravil niti v drugem poskusu, znova opravljati strokovni izpit za inšpektorja.
ZTI-1 pa na novo uvaja še institut stalne pripravljenosti za delo, poseben delovni pogoj, pri katerem je tržni inšpektor, ki mu je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo. To pomeni dosegljivost tržnega inšpektorja po telefonu ali drugih sredstvih zaradi morebitnega prihoda na delovno mesto ali na kraj, na katerem je treba nujno opraviti inšpekcijski nadzor. Pripravljenost se tržnemu inšpektorju izjemoma odreja glede na potrebe delovnega procesa, upoštevajoč razmere na trgu. Tržni inšpektor, ki je med pripravljenostjo poklican na delo, se v čim krajšem času zglasi na delovnem mestu ali kraju, na katerem je treba opraviti inšpekcijski nadzor. Pri tem mora biti tržni inšpektor z odrejeno pripravljenostijo za delo seznanjen najmanj tri dni vnaprej.
