Sprejeta je bila novela Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT-A), ki bo pričela veljati 26. januarja 2024. Z novelo se dokončno v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2020/1828/EU o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov. V nadaljevanju bodo predstavljene najpomembnejše novosti, ki jih novela ZKolT-A prinaša.
Novela vzpostavlja definicijo financiranja kolektivne tožbe s strani tretje osebe, ki določa, da tretja oseba zagotavlja tožeči stranki financiranje dela ali vseh stroškov postopka v zameno za dogovorjeno premijo v primeru uspeha z zahtevkom, ki se običajno določi kot delež od zneska, ki ga bo prisodilo sodišče, oz. kot delež od zneska, dogovorjenega s poravnavo, doseženo v postopku. Na novo je tudi omogočeno, da ob predložitvi izvora sredstev financiranja pri financiranju kolektivne tožbe s strani tretje osebe, stranka predlaga, da se prekrije del dogovora o financiranju, ki vsebuje poslovne skrivnosti. Izrecno je določeno, da ni dopustno, da tretja oseba, ki financira kolektivno tožbo, odločilno vpliva na procesne odločitve tožeče stranke, če te škodujejo kolektivnim interesom potrošnikov, ki jih zastopniška tožba zadeva. Razširjeni so tudi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za dopustnost financiranja s strani tretje osebe, v okviru katerih je posebej opredeljena tudi »razumna višina dogovorjene premije«. V povezavi s financiranjem s strani tretje osebe je na novo določeno še plačilo odvetniku, ki se lahko dogovori za plačilo, ki je višje od odvetniške tarife, ali da kot nagrado prejme največ 15 % delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo, če je takšen dogovor razumen (kriterije določa zakon).
Na novo je kot upravičena oseba za vložitev kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave določeno Državno odvetništvo Republike Slovenije, in ne več višji državni odvetnik. Kolektivne tožbe pa ne more vložiti le v primeru, ko kot nasprotna stranka nastopa Republika Slovenija. Poleg tega je na novo določeno tudi za pravne osebe zasebnega praba kot upravičene osebe za vložitev kolektivne tožbe, da morajo imeti na svojih spletnih straneh objavljene informacije o virih svojega financiranja, svoji organizacijski in upravni strukturi, strukturi članstva, ustanovnem namenu in dejavnostih.
Pomembna novost novele je tudi širitev upravičenih oseb za vložitev kolektivne tožbe. Upravičena oseba je tako tudi oseba, ki zastopa interese potrošnikov v drugi državi članici EU in je tam vpisana na seznam upravičenih oseb za vložitev potrošniških kolektivnih tožb, če njen ustanovni namen v posameznem primeru upravičuje vložitev kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave. V posebnem novem poglavju ZKolT-A so urejene upravičene osebe za vložitev potrošniških kolektivnih tožb v drugi državi članici, vpis na seznam in izbris z njega ter nacionalna kontaktna točka, katere naloge opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo potrošnikov (Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport). Novela tudi določa, da v primeru, ko sodišče med postopkom ugotovi, da je upravičena oseba za vložitev potrošniških kolektivnih tožb v drugi državi članici izbrisana s seznama upravičenih oseb za vložitev potrošniških kolektivnih tožb v tej državi članici, na predlog člana skupine ali druge upravičene osebe izda sklep, da se tožeča stranka zamenja z drugo upravičeno osebo, če je ta pripravljena vstopiti v postopek.
Zakon določa, da če je kolektivno tožbo ali predlog za potrditev kolektivne poravnave vložila upravičena pravna oseba zasebnega prava, sodišče preveri ali je ta entiteta reprezentativna. Novela pa na novo določa dodatni kriterij, s pomočjo katerega sodišče ugotovi reprezentativnost upravičene osebe.
Na novo je urejen tudi institut zastaranja, in sicer tako da zastaranje zahtevka iz naslova varstva pravic iz pravnih razmerjih oseb, ki temeljilo na isti podlagi, kot je predmet kolektivne opustitvene tožbe, med trajanjem postopka s kolektivno opustitveno tožbo ne teče.
Poleg tega bo po pričetku veljave novele morala tožeča stranka na svojih spletnih straneh zagotoviti, da bodo objavljeni podatki o statusu postopka na podlagi kolektivne tožbe, ki jo je vložila, ali postopka na podlagi predloga za potrditev kolektivne poravnave, in izidu postopka s kolektivno tožbo ali kolektivno poravnavo.
