Novela Zakona o tujcih, ki jo je nedavno potrdila Vlada RS, predstavlja pomembno spremembo migracijske zakonodaje. Administrativna bremena že vrsto let povzročajo dolgotrajnost upravnih postopkov, zato želi Vlada RS z novelo razbremeniti upravne enote (v nadaljevanju UE). V članku predstavljamo ključne spremembe.
Z novelo bo izkaznice o podaljšanih dovoljenjih za začasno ter stalno prebivanje mogoče vročiti po pošti. Postopki zamenjave delodajalca ali delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitve pri več delodajalcih (v okviru veljavnega enotnega dovoljenja za bivanje in delo), bodo enostavnejši, saj pisna odločba UE ne bo več potrebna. Z novelo bo zadoščalo soglasje Zavoda za zaposlovanje (ZRSZ).
Olajšano bo tudi preverjanje sredstev za preživljanje, saj ne bo več obveznosti, da tujci vsakih šest mesecev obveščajo o obstoju zadostnih sredstvih. V skladu z novelo bodo tujci morali zadostna sredstva izkazati le ob prvi vlogi ter ob vsakem podaljšanju dovoljenja za bivanje.
Odpravlja se določba, ki narekuje obveznost pisnega poziva UE za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi. S spremembo zakona bodo diplomatska in konzularna predstavništva lahko digitalno zajela dva prstna odtisa brez poziva UE.
V zvezi z začasno zaščito bo sprememba zakona uvedla možnost, da lahko tujci, ki jim je prenehal status začasne zaščite, v osmih dneh zaprosijo za dovoljenje za začasno prebivanje za katerikoli zakoniti namen (npr. delo, izobraževanje).
Z namenom pospešitve integracije bodo tečaji slovenskega jezika za tujce ponovno brezplačni. S to določbo se odpravlja trenutna zakonska ureditev, ki je nekoliko sporna, saj zaradi omejitve financiranja tečajev ter omejevanja kroga upravičencev za učenje jezika otežuje prihod in integracijo družinskih članov državljanov tretjih držav.Trenutni zakon, ki bi se sicer začel uporabljati po preteku dveletnega prehodnega obdobja, tj. 27. aprila 2023, določa tudi strožje pogoje glede zahtevane ravni znanja slovenskega jezika. Zakon vsebuje pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni za tujce že ko vstopijo v državo, poleg tega pa določa višjo zahtevano raven za tujce, ki v Sloveniji že prebivajo več let. Novela zakona bo ohranila pogoj znanja slovenskega jezika na ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino, ter na ravni A2 za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
Novela zakona je pozitivno sprejeta ne le med delavci, temveč tudi delodajalci, saj so zaradi strožjih zakonskih zahtev ter zamudnih upravnih postopkov imeli težave pri zaposlovanju novih delavcev.Kljub temu se pojavljajo vprašanja glede diskriminatornosti nekaterih določb trenutne ureditve, ki jih novela ohranja. To so zlasti določbe glede vstopnega pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane, ki po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ in nevladnih organizacij povzročajo neenako obravnavo tujcev.
