Glavni ukrepi, ki jih prinaša predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

02. aprila, 2020

Vlada je v soboto, 28. 3. 2020, sprejela predlog paketa ukrepov, ki jih skupaj imenujejo mega zakon. Predlog je obsežen, zato bomo v tem članku zbrali le nekaj najpomembnejših ukrepov za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarskim družbam. V skladu z 20. členom predloga Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (v nadaljevanju »predlog zakona«) naj bi se ukrepi, ki jih določa predlog zakona uporabljali od 1. 4. 2020 do najmanj 31. 5. 2020. Po zadnjih poročanjih naj bi končni osnutek zakona določal celo, da se bodo nekateri ukrepi uporabljali že od 13. 3. 2020 dalje.

Dodatni ukrepi za ohranitev delovnih mest

Predlog zakona določa, da bo prispevke za socialno varnost za delavce, ki so začasno napoteni na čakanje, plačevala država in ne več delodajalec. Poleg tega bo na podlagi novega predloga zakona država predvidoma krila celoten strošek nadomestila (tj. 80 % od osnove) in ne samo 40%, kot je bilo to določeno v Zakonu o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki je bil sprejet 19. 3. 2020. Novost je, da se mora delavec v času čakanja na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu.

Predlog zakona tiste, ki so od dela odsotni zaradi starševskih obveznosti ali zaradi nezmožnosti prihajati na delo (6. točka 137. člena ZDR-1), izenačuje s statusom delavcev, ki so na čakanju na delo. Če bo zakon sprejet, bodo le-ti torej upravičeni do nadomestila v višini 80% od osnove (nadomestilo bo v celoti krila država) in ne več v višini 50%. Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji. Povračilo nadomestila plače bodo lahko uveljavljali le delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V kolikor ta pogoj ob predložitvi letnega poročila za leto 2020 ne bo izpolnjen, bo delodajalec moral prejeto pomoč vrniti.

Za delavce, ki v obdobju epidemije delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) v aprilu in maju 2020. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija. Predlog zakona ureja tudi izplačilo mesečnega kriznega dodatka v višini 200,00 EUR za tiste, ki delajo in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače. Krizni dodatek plača delodajalec.

Za čas veljavnosti teh ukrepov se vsa nadomestila med začasno zadržanostjo delavca od dela (zaradi katerekoli bolezni ali poškodbe) od prvega dne naprej krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tudi če bi nadomestilo plače po veljavni zakonodaji moral kriti delodajalec ali sam zavarovanec.

Za vse, ki bodo uveljavljali pravice iz tega zakona velja, da v letu 2020 ne smejo deliti dobička ali izplačevati dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu, sicer morajo prejete pomoči vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi.

Ukrepi na davčnem področju

Glede ukrepov na davčnem področju predlog zakona določa, da se obroki predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve tega zakona pa do 31. maja 2020, ne plačajo. Neplačani obroki se ne štejejo za obračunane.

Ukrepi za ohranitev likvidnosti gospodarskih družb

Glede na predlog zakona se bo Republika Slovenija kot porok nasproti bankam in hranilnicam zavezala, da bo izpolnila del veljavnih in zapadlih obveznosti kreditojemalcev.

Z dnem uveljavitve zakona se bo predvidoma odložilo tudi izvrševanje sklepov o izvršbi, izdanih v postopkih, ki tečejo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter v postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po Zakonu o davčnem postopku (ZdavP-2). Izjema od zadržanja izvrševanja zajema zgolj izvršbe za terjatev iz naslova zakonite preživnine in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki je dajal preživnino.

OSTALE NOVICE

TOP