Ozadje
V akademskih krogih je že dlje časa prisotna razprava o tem, kaj je pravi namen gospodarskih družb. Klasični pristop, ki ga je uporabil tudi slovenski zakonodajelec, poudarja, da je namen gospodarskih družb opravljanje izključne pridobitne dejavnosti in to zaradi pridobivanja dobička (prvi in drugi odstavek 4. člena Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1). V Sloveniji smo tako uzakonili teorijo, ki poudarja koristi družbenikov oziroma delničarjev (t.i. shareholder theory). Modernejša teorija pa poudarja, da morajo gospodarske družbe zasledovati ne zgolj koristi svojih družbenikov/delničarjev, temveč morajo upoštevati koristi vseh deležnikov, torej tudi zaposlenih, dobaviteljev, nevladnih organizacij in širše skupnosti (teorija deležnikov - stakeholder theory).
V investicijskih krogih se je ob upoštevanju deležniške teorije razvil pristop k investiranju, ki zasleduje ne zgolj maksimiranje dobička, temveč zasleduje tudi širše učinke investiranja na okolje, socialne vidike in upravljanje premoženja: Environment, Social, and Governmental criteria – ESG.
V luči perečih klimatskih sprememb pa je omenjena razprava pridobila odsev tudi v praktičnem odzivu pristojnih regulatornih teles na svetovnih trgih. Do zakonodajnih korakov je prišlo tudi na ravni Evropske unije.
Evropska raven
V Evropski uniji (EU) se glede ESG tematike kaže zelo daljnosežnen in velikopotezen politični konsens, ki se je odrazil v sprejetju pravno zavezujočih Evropskih podnebnih pravil (European Climate Law; Pravila).
Pravila vsebujejo zavezujoč cilj, da se emisije toplogrednih plinov v EU do leta 2050 zmanjšajo na ničelno stopnjo ter se na ta način doseže podnebna nevtralnost. Pravila določajo tudi vmesni cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov, in sicer za najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi emisij kot so bile leta 1990.
EU pri tem vidi trajnostne naložbe kot ključno sestavino sposobnosti Unije za doseganje zastavljenih klimatskih ciljev. EU želi zainteresirano javnost seznaniti z možnostmi investiranja v zeleno čisto gospodarstvo, za kar vlagatelji in drugi deležniki potrebujejo relevantne informacije z ESG vsebino. Na drugi strani želi zato EU vzpodbuditi gospodarske družbe (v EU kontekstu govorimo o podjetjih) na notranjem trgu EU, da bodo ESG informacije tudi resnično razkrile, to je z objavo v svojih letnih poročilih.
Okvir vzpodbujanja trajnostnih naložb tako zajema vrsto pobud, namenjenih usmerjanju naložb v čisto gospodarstvo, vključno z:
- Uredba o taksonomiji – Uredba (EU) 2020/852;
- Uredba o razkritju trajnostnega financiranja – Uredba (EU) 2019/2088;
- vzpostavitev prostovoljnega standarda zelenih obveznic (European Green Bond Standard);
- predlog Direktive o poročanju glede trajnostnostni s strani podjetij.
Prav slednji predlog Evropske komisije iz aprila letošnjega leta uvaja nove standarde glede poročanja o trajnostnosti in širi krog zavezancev za ESG poročanje. Glede na predlog bodo države članice morale sprejeti v svoj pravni red nov obsežen paket zahtev za poročanje.
Po predlogu direktive bodo podjetja morala poročati, med drugim, o (i) odpornosti njihovega poslovnega modela in strategije podjetja na tveganja v zvezi s trajnostnostjo; (ii) priložnostih in načrtih za podjetje v zvezi s trajnostnostjo; (iii) načinu, kako poslovni model in strategija podjetja upoštevata interese deležnikov podjetja; (iv) načinu, kako se je izvedla ESG strategija podjetja; in tako dalje.
Zavezanci za poročanje bodo:
- vsa velika podjetja (tj. tista, ki izpolnjujejo vsaj dva od treh kriterijev: 250 zaposlenih, 40 milijonov evrov ali več čistih prihodkov in bilančna vsota 20 milijonov evrov ali več), ne glede na to, ali kotirajo na organiziranih trgih EU ali ne; in
- vsa podjetja, ki kotirajo na borzi (tj. tista, ki ponujajo vrednostne papirje na reguliranih trgih EU), vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), vendar brez mikropodjetij, kot so vsa opredeljena v računovodski direktivi EU 2013/34/EU.
Predlog direktive določa tudi kolektivno odgovornost za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, da se v njihovem podjetju zagotovi ESG poročanje, ki je skladno z evropskimi zahtevami.
Ocenjuje se, da bo po tem predlogu direktive za ESG poročanje zavezanih okrog 49.000 podjetij na notranjem trgu EU, po sedaj veljavnih zahtevah pa je podjetij z obveznostjo poročanja okrog 12.000.
Po sprejetju direktive na EU ravni pa bo potrebno s strani držav članic nova pravila prenesti tudi v njihov notranji pravni red. Tako se prvo zavezujoče poročanje po novih ESG pravilih pričakuje po letu 2025.
Vpliv na poslovanje v Sloveniji
ESG tematika je glede na navedeno že naredila prve regulatorne korake na supranacionalni ravni EU in pričakujemo, da se bo v naslednjih letih zakonodajni proces nadaljeval in intenziviral. V Sloveniji zaenkrat sicer še ni pravno zavezujoče definicije ESG ali uzakonjenega kataloga informacij, ki bi se glede ESG zahtev nanašala na slovenska podjetja.
Vendar se učinki novega trenda že kažejo v praksi: kreditojemalci s slabšimi ESG referencami so manj zanimivi za dolžniško financiranje, na M&A področju pa investitorjem potencialni ESG riziki povzročajo dvignjene obrvi, zato je takšne potencialne rizike potrebno zajeti v postopkih pravnega skrbnega pregleda.
Časi se torej spreminjajo in duh časa gospodarskim subjektom nalaga nove zahteve. Razvoj področja pa pozorno spremljamo tudi v odvetniški pisarni Kirm Perpar.
