Veliko delodajalcev zaradi drugega vala epidemije COVID-19 in s tem povezanimi ukrepi svojim zaposlenim še vedno ne more zagotavljati dela. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZUIOPDVE ali PKP 6), ki je začel veljati v soboto, 28. novembra 2020 zato podaljšuje veljavnost ukrepa čakanja na delo do 31. januarja 2021.
Do ukrepa so upravičeni delodajalci, ki zaradi epidemije ocenjujejo vsaj 20 odstotni upad prihodkov, in sicer:
- če jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019;
- delodajalci, ki niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
- delodajalci, ki v letu 2019 niso poslovali, če so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.
Delavec na čakanju na delo je upravičen do nadomestila v višini 80 % osnove iz člena 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot v višini minimalne plače. Delodajalec ima pravico do delnega povračila izplačanega nadomestila v višini 80% izplačanega nadomestila plače, vendar ne več kot 892,50 EUR bruto.
S PKP 6 je višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. januar 2021), omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Delodajalec lahko uveljavlja tudi 100 % povračilo nadomestila plače, izplačane v tem obdobju, pod pogojem da skupni znesek prejetih pomoči ne preseže 800.000,00 EUR. V tem primeru mora delodajalec predložiti izjavo, da znesek pomoči ni in ne bo presegel navedenega limita.
Delnega povračila nadomestila plače ne morejo uveljavljati:
- neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020 in
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
V obdobju prejemanja delnega povračila delodajalec ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru da je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po nobenem izmed proti koronskih zakonov. PKP 6 tudi jasno določa, da delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače lahko delodajalec uveljavlja z vlogo, ki jo predloži v elektronski obliki na ZRSZ v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo oziroma v 8 dneh od uveljavitve PKP 6, če je delavca na čakanje na delo napotil že pred tem datumom. Vlogo je možno vložiti najpozneje do 15. januarja 2021. ZRSZ o vlogi odloči v 15 dneh od vložitve s sklepom. Zoper ta sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Če zgoraj navedeni pogoji (20 % upad dohodka) ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo izpolnjeni, oziroma če bo delodajalec kršil svoje obveznosti, bo moral prejeta sredstva vrniti.
