Ko pride do razveze, je eden izmed najzahtevnejših vidikov urejanje skupnega premoženja. Kako se deli premoženje, ki sta ga partnerja pridobila skupaj? Kakšna so pravila in na kaj morate biti pozorni? V tem prispevku vam podajamo jasna in uporabna pojasnila.

Kaj je skupno premoženje?

Skupno premoženje obsega vse, kar zakonca ali izvenzakonska partnerja pridobita z delom ali odplačno v času trajanja zakonske zveze oz. izvenzakonske skupnosti. Sem spadajo nepremičnine, premičnine (avtomobili, umetnine ipd.), denarna sredstva in celo poslovni deleži. V skupno premoženje ne sodijo stvari, ki so bile pridobljene neodplačno, kot so darila ali dediščina.

Kako poteka postopek delitve skupnega premoženja?

Postopek delitve poteka v dveh fazah:
1. Ugotavljanje obsega skupnega premoženja – kaj vse spada v skupno premoženje?
2. Določanje deležev – v kakšnih razmerjih pripada premoženje posameznemu partnerju?

Enaki deleži ali prilagojena razdelitev?

Po Družinskem zakoniku velja domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka (50-50), vendar lahko eden od partnerjev dokaže, da je njegov prispevek večji in tako zahteva drugačno delitev (npr. 60-40, 70-30).

Pomembno je razumeti, da prispevek ni vedno povezan le z višino zaslužka. Sodišče bo upoštevalo tudi druge dejavnike, kot so skrb za otroke, opravljanje gospodinjskih del ali pomoč pri ohranjanju in povečevanju premoženja. Torej, če eden izmed zakoncev zasluži več, to še ne pomeni, da bo njegov delež na koncu večji. Včasih se lahko zgodi, da tisti zakonec, ki je več prispeval z delom doma in skrbjo za otroke, enako prispeva k skupnemu premoženju, čeprav ni zaslužil več.

Sodišče pogosto ugotovi tudi, da ima eden izmed partnerjev večji delež, če je v skupno premoženje vložil svoje posebno premoženje, na primer denar, ki so mu ga podarili starši za nakup hiše. V takšnih primerih lahko sodišče določi prilagojene deleže.

Kako poteka sama delitev?

Zakonec, ki zahteva, da sodišče ugotovi, da neko premoženje spada v skupno premoženje zakoncev, bo moral zatrjevati in dokazati, da je bilo to premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oz. izvenzakonske skupnosti ter, da je bilo pridobljeno z delom ali odplačno. Eden od bolj zapletenih vidikov postopka je določanje, kdaj začne in preneha zunajzakonska skupnost. Zakon določa, da zunajzakonska skupnost ni le fizično skupno bivanje, ampak vključuje tudi ekonomsko soodvisnost, čustveno pripadnost in intimno povezanost. Čeprav je običajno težko določiti točen trenutek začetka ali konca skupnosti, sodišče upošteva vse pomembne okoliščine in dejstva, kot so skupno življenje, pomoč v gospodinjstvu ali finančni prispevki.

Ko je enkrat določen obseg skupnega premoženja in deleži zakoncev, sledi sam postopek delitve. To običajno poteka v nepravdnem postopku po pravilih o delitvi skupnega premoženja. Skupno premoženje zakoncev se deli kot celota, zato sodišče, ki odloči, kateremu izmed zakoncev se dodelijo posamezne stvari iz tega premoženja, upošteva pri tej odločitvi potrebe udeležencev postopka (razvezanih zakoncev) in njihove upravičene interese na posameznih (nepremičnih in premičnih) stvareh. Prednost ima naravna delitev (npr. en partner obdrži hišo, drugi pa druge premoženske dobrine), v kolikor pa ta ni mogoča, sledi civilna delitev – prodaja premoženja in razdelitev kupnine.

Zakaj je odvetnik ključen?

Postopki delitve so pogosto dolgotrajni in zapleteni. Odvetnik vam lahko pomaga zaščititi vaše interese, razumeti vaše pravice in doseči najboljšo mogočo rešitev. Prav tako poveča možnost sklenitve sporazuma brez dolgotrajnega pravdanja.

Posest je dejanska oblast nad stvarjo, ki omogoča pravno varstvo pred motenjem ali odvzemom, ne glede na pravico do posesti, pri čemer se sodno varstvo osredotoča na zadnje stanje posesti in preprečevanje nadaljnjih motenj.

Nujni delež je zakonsko določen del zapuščine, ki mora pripasti določenim dedičem, ne glede na voljo zapustnika, izraženo v oporoki.

Zakon, ki je bil objavljen v Uradnem listu 8. novembra 2024, je začel veljati 23. novembra 2024. S tem zakonom Slovenija zagotavlja pravno podlago za izvajanje evropske uredbe MiCA (Markets in Crypto-Assets Regulation), ki bo v celoti stopila v veljavo 30. decembra 2024.

11. in 12. novembra 2024 bo v Portorožu v organizaciji GV Založbe potekala 2. konferenca z naslovom Umetna inteligenca in pravo.

Partnerja Odvetniške družbe KIRM PERPAR, Andreja Kirma in Mateja Perparja, je publikacija Who’s Who Legal prepoznala kot ‘Thought Leaders Data 2025’. Andrej je uvrščen med vodilne slovenske strokovnjake na področju varnosti podatkov in informacijske tehnologije, Matej pa na področju zasebnosti in zaščite podatkov ter na področju telekomunikacij in medijev.

Lastninska pravica na nepremičnini je pravica imeti neko nepremičnino v posesti, jo uporabljati in uživati ter z njo razpolagati. Gre za najobsežnejšo stvarno pravico, ki ne more biti vezana na rok ali pogoj. To pomeni, da pogojen ali začasen prenos lastninske pravice na njej absolutno ni mogoč.